Zakaj Slovenci kljub visokim cenam še naprej kupujejo zlato

V Sloveniji je bilo lani v zlato vloženih od 250 do 300 milijonov evrov, smo pred kratkim pisali na spletni strani Bloomberg Adria. Gre za interno oceno trgovca, ki prodaja zlato Center Zlata, medtem ko Banka Slovenije ali katerakoli druga institucija tega podatka nima. Če interne ocene trgovca držijo, so Slovenci po lanski povprečni ceni zlata, ki je znašala 2.400 dolarjev za unčo, kupili od 3,5 do 4,2 tone zlata. "Lani smo trgovci prodali okoli dve toni investicijskega zlata," je ocenila tudi Irena Moro iz podjetja Moro & Kunst.

"Slovenci so v preteklih letih z nakupi te plemenite kovine bistveno presegli količino zlata, ki jo ima Banka Slovenije v svojih zlatih rezervah," ocenjujejo tudi v družbi Elementum. 

Banka Slovenije ima v svojih mednarodnih denarnih rezervah 3,2 tone zlata, ki so po trenutnih cenah vredne 257 milijonov evrov (na dan 31. 12. 2024), so nam februarja sporočili iz slovenske centralne banke.

Ljudje se za naložbe v zlato odločajo, ker je to v negotovih mednarodnih razmerah zlato relativno varna naložba, cene zlata pa so pred skoraj mesecem dni tudi presegle rekordne vrednosti za unčo zlata in se povzpele nad 3.500 ameriških dolarjev. Trenutno so cene slabih 300 evrov pod rekordnimi vrednostmi. Negotovost, še zlasti zaradi carin, pa je pognala ceno zlata letos do rekordnih ravni, prav tako je na ceno žlahtne kovine v začetku tedna vplivalo tudi znižanje najvišje bonitetne ocene ameriške vlade z Aaa na Aa1. 

Kot je v pogovoru v oddaji Start na Bloomberg Adria TV povedal Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum, obstaja "pozitivna korelacija med rastjo cen zlata in zanimanjem tako posameznikov kot podjetij" za vlaganje v to plemenito kovino. Obstaja pa tudi zavedanje, "da je treba v tem času na drugačen način zaščititi svoje premoženje".

"Pričakujemo, da bo zlato kratkoročno nihajno, saj bomo priča mešanici dobrih in slabih novic," je za Bloomberg dejal Vasu Menon, izvršni direktor investicijske strategije pri Oversea-Chinese Banking. Dolgoročno pa sta Trumpova politika in diverzifikacija od sredstev, denominiranih v dolarjih, "voda na mlin za zlato, zaradi katerih bi lahko v prihodnjih letih doseglo nove višave", je dejal.

Kljub rekordnim cenam direktor Elementuma, ki se ukvarja s prodajo plemenitih kovin, svetuje vlaganje v zlato, saj pravi, da so "tudi ko je bila cena 500, 1.000 ali 2.000 dolarjev, številni rekli, da so cene visoke ali previsoke". V teh letih se je izkazalo, da "ima cena zlata veliko povezavo s tiskanjem denarja za višanje javnih dolgov", pravi Slapšak, in to tiskanje se še nadaljuje, zato tudi v prihodnje pričakuje rast cen te žlahtne kovine.

Priznava, da zlato ne prinaša dividend, kot jih prinašajo delnice ali najemnine, ki jih dobimo pri oddaji nepremičnin, a vseeno je imelo v zadnjih 20 letih zlato osem- do 10-odstotno donosnost, "v času kriz je ohranjalo svojo kupno moč in vrednost", pravi Slapšak. Podobno je tudi pri srebru, ki je druga najbolj priljubljena plemenita kovina.

Vlagateljem Slapšak ne priporoča kratkoročnih špekulativnih nakupov, temveč priporočajo vsaj tri- do petletne nakupe ali, še bolje, tudi za daljše obdobje.  

V porastu je tudi nagrajevanje zaposlenih s plemenitimi kovinami. Zakon o dohodnini je s spremembo pred leti omogočil možnost nagrajevanja za poslovno uspešnost v naravi, kar pomeni tudi s plemenitimi kovinami. "Tu vidimo zanimivo možnost, kako dodatno stimulirati kadre, da ostanejo v podjetju in si dolgoročno gradijo varno finančno prihodnost," pravi Slapšak.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar