Drama na trgu jekla - od rekordnih rasti do rekordnih upadov

Surovinski trg je lani prizadela "popolna nevihta" najprej v obliki zmanjšanja ponudbe zaradi pandemije COVID-19, kmalu za tem pa je sledilo hitro okrevanje povpraševanja. Nenadne spremembe razmer so močno vplivale predvsem na jeklarsko industrijo, ki se je po ustavljanju proizvodnje zelo težko hitro prilagodila hitremu zagonu gradbeništva pa tudi proizvodnji avtomobilske industrije. Denimo marca letos je bilo za tono jekla v zahodni Evropi treba odšteti že 1.412 evrov, kar je  3-krat več kot v začetku leta 2020. Čeprav je zaradi okrevanja povpraševanja avtomobilske panoge in gradbeništva, ekoloških razlogov na Kitajskem in v Braziliji ter geopolitičnih in trgovinskih trenj obstajalo precej razlogov za visoke cene jekla, pa je cena na zahodnoevropskem trgu v zadnjih dveh mesecih upadla za več kot 40 odstotkov. Čeprav je izjemna nihajnost značilna za surovinske trge, pa se ob tem poraja vprašanje, kaj se dogaja na jeklarskem trgu?

Pravi kaos na trgu z nikljem

Eden od najbolj zanimivih dogodkov v povezavi z jeklom je bilo dogajanje ne trgu niklja, ki je za jeklarje zelo pomembna surovina. Marca letos se je na Londonski surovinski borzi (LME) odvil pravi kaos, ki je bil rezultat zelo velike kratke pozicije podjetja Tsingshan, ki je največji kitajski jeklar in tudi največji svetovni proizvajalec niklja, in povečanega povpraševanja po terminskih pogodbah omenjene surovine, kar je bil rezultat Ruske invazije v Ukrajini in posledičnih sankcij. Rusija namreč predstavlja okoli 10 odstotkov svetovnega trga niklja. Cena niklja je tako v nekaj dneh skočila za več kot 100 odstotkov, LME pa je s surovino za nekaj dni celo prekinil trgovanje in razveljavil posle, ki so se sklepali še po precej višjih cenah. Po posredovanju borze, pogajanjih z bankami ter dodatnih jamstvih so se razmere na trgu po odprtju umirile, vseeno pa je cena niklja kratkoročno vplivala tudi skok cene jekla.

Vpliv nepremičninskega trga

Na gibanje industrijskih surovin in s tem jekla je vplivalo tudi dogajanje na Kitajskem, ki je največji porabnik surovin. Politika "zero-covid" je zadnji dve leti in pol že kar stalnica, omejitve gibanja pa vnašajo stalno negotovost, bolj kot to pa je za povpraševanje po surovinah pomembno stanje na kitajskem nepremičninskem trgu. Trg je konec lanskega leta pretresla predvsem novica o plačilni nesposobnosti drugega največjega nepremičninskega podjetja Evergrande, vendar pa je omenjeni dogodek zgolj naznanil resnost razmer v kitajskem gradbenem sektorju. Letošnja neplačila finančnih obveznosti lastnikom obveznic je na Kitajskem že dosegla dvakratnih vseh lanskih neplačil. Trend zaostrovanja razmer pa jasno kaže tudi indeks, ki spremlja tržno vrednost dolarskih obveznic izdanih s strani kitajskih nepremičninskih podjetij.

Na zaostrovanje razmer jasno opozarjajo tudi kitajski jeklarji (China’s Top Steel Mill Adds Its Voice to Industry’s Alarm), kjer kitajska vlada želi omejevati proizvodnjo, vendar pa na drugi strani ustavljanje obratov zaradi vzdrževanja zaposlenosti ni zaželen ukrep. Povsem drugače je drugje po svetu, kjer se na primer z zmanjšanim obsegom proizvodnje ArcelorMittal že prilagaja šibkejšemu povpraševanju, čeprav uradno na stari celini pričakujejo stabilno povpraševanje. Podobno prilagajanje razmeram kažejo tudi statistični podatki za ZDA. Izraba kapacitet jeklarske industrije je v lanskem letu dosegala najvišje ravni po veliki finančni krizi, letošnje številke pa že kažejo na nižanje proizvodnje. Čeprav bi bil lahko to že prvi signal, da gospodarstvo šepa, pa odgovor moramo poiskati v avtomobilski industriji.

Vpliv avtomobilske panoge

Poleg gradbeništva, ki posredno vpliva tudi na povpraševanje gradbenih strojev in opreme, je velik porabnik jekla tudi avtomobilski sektor. Slednji je v bil v zadnjih letih pravi sinonim za "just-in-time" proizvodnjo, ki pa je s korono pokazala svoje slabosti. COVID-19 je namreč povzročil ustavljanje proizvodnje najrazličnejših avtomobilskih komponent, v strahu pred najhujšim, pa so tudi sami proizvajalci prekinili naročila. Po odpiranju ekonomij je povpraševanje po vozilih hitro okrevalo, temu pa se je skušala prilagoditi tudi avtomobilska industrija, ki pa so jo po začetnem zagonu začele zavirati omejene dobave čipov pa tudi drugih sestavnih delov. Omejen dostop do določenih komponent je tako tudi ustavil povpraševanje po jeklu.

Avtomobilisti zaenkrat ne poročajo o težavah s povpraševanjem, podobno sliko pa vidijo tudi določeni jeklarji. Ameriški Cleveland Cliffs, ki je največji dobavitelj jekla za proizvodnjo vozil v Severni Ameriki, tako pričakuje okrevanje povpraševanja s strani avtomobilske industrije ter polno zasedenost kapacitet. Pri tem se opirajo predvsem na zaostala naročila ter starost voznega parka v ZDA. Čeprav sta omenjena dejavnika dober argument za optimizem, pa višanje obrestnih mer, predvsem pa slabšanje sentimenta potrošnikov mogoče že nakazujeta, da se bo prihodnje povpraševanje po jeklu s strani avtomobilistov umirilo, ali pa celo ohladilo.

Vpliv Kitajske

Bolj kot razmere na avtomobilskem trgu pa bodo za trg jekla pomembne makorekonomske razmere na Kitajskem. Zaradi politične ureditve in gospodarskih načrtov, predvsem pa težnje po stabilni rasti in visoki zaposlenosti Kitajska z različnimi fiskalnimi in monetarnimi ukrepi skuša spodbuditi gospodarstvo. Tako so že spomladi začeli z nižanjem obveznih rezerv bank in nižanjem obrestne mere, s tem pa se je obrnil tudi tako imenovani "credit impulse" indikator, ki meri neto kreditiranje glede na raven bruto domačega proizvoda in dobro signalizira povpraševanje Kitajske po surovinah v naslednjih devetih mesecih. Čeprav so omenjeni ukrepi inflatorni, pa za razliko od ostalega sveta Kitajci nimajo težav z inflacijo – junija je bila ta 2,5-odstotna. Razloge verjetno lahko iščemo v omejevanju povpraševanja, ki izhaja iz politike "zero-COVID", uvažanje cenejše nafte iz Rusije. Rezultat tega pa je bil naraščajoči trgovinski presežek ter krepitev juana v prvih četrtletju tega leta. Kitajci imajo tako še kar nekaj prostora, da z različnimi ukrepi obrnejo negativni gospodarski trend navzgor.

Izjave proizvajalcev pa tudi kitajske aktivnosti kažejo, da bi se lahko trend padanja jekla v naslednjih mesecih ustavil, vendar pa seveda ostaja vprašanje, kako daljnosežne bodo posledice hitrega zategovanja monetarne politike predvsem v ZDA, kdaj se bo ustavilo poslabševanje sentimenta potrošnikov, predvsem pa kako bo Kitajska uspešna pri reševanju nepremičninske krize.