text size
Surovinski trg je lani prizadela "popolna nevihta" najprej v obliki zmanjšanja ponudbe zaradi pandemije COVID-19, kmalu za tem pa je sledilo hitro okrevanje povpraševanja. Nenadne spremembe razmer so močno vplivale predvsem na jeklarsko industrijo, ki se je po ustavljanju proizvodnje zelo težko hitro prilagodila hitremu zagonu gradbeništva pa tudi proizvodnji avtomobilske industrije. Denimo marca letos je bilo za tono jekla v zahodni Evropi treba odšteti že 1.412 evrov, kar je 3-krat več kot v začetku leta 2020. Čeprav je zaradi okrevanja povpraševanja avtomobilske panoge in gradbeništva, ekoloških razlogov na Kitajskem in v Braziliji ter geopolitičnih in trgovinskih trenj obstajalo precej razlogov za visoke cene jekla, pa je cena na zahodnoevropskem trgu v zadnjih dveh mesecih upadla za več kot 40 odstotkov. Čeprav je izjemna nihajnost značilna za surovinske trge, pa se ob tem poraja vprašanje, kaj se dogaja na jeklarskem trgu?
