Kako visoke Trumpove carine kvarijo načrte slovenskim proizvajalcem aluminija?

Ameriški predsednik Donald Trump je z izvršnim ukazom močno zaostril trgovinsko politiko, saj je carine na uvoz jekla in aluminija podvojil, in sicer s 25 na 50 odstotkov. Kot pravi, želi s tem zaščititi ameriške delavce in domačo kovinsko industrijo pred tujo konkurenco.

Ukaz je podpisal v torek, le nekaj dni po petkovi napovedi na zboru jeklarskih delavcev v Pensilvaniji, kjer je presenetil s trditvijo, da zgolj 25-odstotne carine, ki so veljale od marca, ne zadostujejo več.

"Začeli smo s 25 odstotki, a smo ob natančnejši analizi ugotovili, da naša industrija potrebuje še več pomoči. Zato jih bomo dvignili na 50 odstotkov," je dejal Trump na srečanju z vodilnimi v ameriški jeklarski industriji v Washingtonu.

Trump je pozneje na svojem družbenem omrežju Truth Social potrdil, da bo višja 50-odstotna carina veljala tudi za aluminij. Kako bo to vplivalo na slovenske proizvajalce?

SIJ: Preusmeritev prodaje na Srednji vzhod

V skupini SIJ opažajo, da visoke carine težave pri poslovanju povzročajo tudi ameriškim kupcem. "Ameriški trg ne sledi povsem povečanim uvoznim dajatvam in jih ne absorbira. To pomeni, da del teh stroškov obremenjuje tudi nas. V Skupini SIJ smo za ohranjanje konkurenčnosti v ZDA del izpadle prodaje skladno z našimi strateškimi usmeritvami že preusmerili na Srednji vzhod, kar je mogoče, pa tudi v Evropo," so nam zaupali.

Nova carinska stopnja velja za vse tuje partnerice – razen za Veliko Britanijo, ki ji je uspelo skleniti predhodni trgovinski sporazum z ZDA med 90-dnevnim premorom pri uveljavitvi širšega nabora Trumpovih carin. Britansko jeklo in aluminij bosta tako še naprej obdavčena po 25-odstotni stopnji, vsaj do 9. julija.

A to evropske jeklarje postavlja v še bolj nelagoden položaj. "Od EU zato še vedno pričakujemo hitro ukrepanje za zaščito domačega gospodarstva pred nadaljnjim preusmerjanjem presežkov proizvodnje jekla iz azijskih držav na evropski trg," pravijo pri jeklarski skupini SIJ.

Impol: "Na koncu bo plačal ameriški potrošnik"

V podjetju Impol poudarjajo, da bodo ZDA – dokler ne razvijejo zadostnih lastnih proizvodnih zmogljivosti – še naprej odvisne od uvoza, pri čemer bodo carinsko breme nosili uvozniki.

"Istočasno bodo domači proizvajalci dvignili cene na raven uvoznih. Vse skupaj bo na koncu moral plačati ameriški potrošnik. Višje cene zagotovo povečujejo zanimanje za investicije, vendar pa nepredvidljivost carinske politike v prihodnosti (predvsem po Trumpovem mandatu) s seboj prinaša tudi tveganja, ki te investicije zavirajo."

Talum: Posledice novih carin lahko vodijo v svetovne recesije

Pri skupini Talum pravijo, da so lani v ZDA prodali manj kot pol odstotka svoje proizvodnje, zato jih uvedba visokih carin ne bo prizadela neposredno.

"Posredno pa se učinkom verjetno ne bomo mogli izogniti, saj pomemben delež naših izdelkov iz aluminija prodamo kupcem, ki izvažajo tudi v ZDA."  Pri Talumu opozarjajo, da ukrepi, ki so vezani na uvajanje novih carin, niso dobri za svetovno ekonomijo in trgovino, saj so posledice lahko pokažejo kot začetek svetovne trgovinske vojne in gospodarske recesije.

Bloomberg

Dolgotrajna pogajanja med Evropo in ZDA glede carin povečujejo poslovno negotovost in prispevajo k nestanovitnosti v mednarodnem trgovinskem okolju. 

Po poročanju BBC bi lahko nova carinska politika močno prizadela tuje proizvajalce kovin, sprožila povračilne ukrepe in povišala stroške za ameriška podjetja, ki se zanašajo na uvožene surovine. Hkrati bo verjetno povzročila preusmeritev trgovinskih tokov, saj bodo izvozniki iskali alternative za prodajo svojih izdelkov.

Ekonomisti medtem opozarjajo, da bi lahko višje carine sprožile tudi verižno reakcijo rasti cen v številnih drugih panogah, od avtomobilske do gradbene, hkrati pa zmanjšale konkurenčnost ameriškega gospodarstva na mednarodnem trgu.