Medtem ko geopolitične napetosti na novo opredeljujejo pomen dostopa do orbite, komercialna vesoljska industrija doživlja globalni razcvet. ZDA že več kot desetletje vodijo to tekmo s podjetjem SpaceX, ki je s svojo floto raket Falcon 9 in ponovljivo uporabo izstrelitvenih sistemov popolnoma preoblikovalo dostop do vesolja. SpaceX danes ne dominira le zaradi tehnologije, temveč tudi zaradi nizkih cen in visoke frekvence izstrelitev, kar je postalo zlati standard za komercialne in državne naročnike po vsem svetu.
V tem kontekstu Nemčija potiho, a samozavestno, vstopa v igro. Prva nemška zasebno razvita raketa za orbitalne polete, ki jo vodi münchensko podjetje Isar Aerospace, je pripravljena na svoj krstni polet, ki se bo, če bo vreme zdržalo, zgodil 27. marca 2025 —kar bi lahko pomenilo zgodovinski premik ne le za Nemčijo, temveč za celotno Evropo. Če jim bo uspelo, bo Evropa dobila svojega konkurenta podjetjem, kot je SpaceX, s čimer bi zmanjšala odvisnost od ameriške tehnologije in storitev, pravijo pri Isar Aerospace.
Isar Aerospace
Isar ne želi neposredno tekmovati z velikimi raketami, kot je Falcon 9, ki lahko v orbito ponese več deset ton tovora. Namesto tega meri na hitro rastoči trg malih satelitov in t. i. "ride-share" misij, kjer SpaceX trenutno vodi z lastnim modelom Transporter. Ravno na tem segmentu Isar ponuja alternativo, ki je bolj regionalno usmerjena, cenovno konkurenčna in podprta z evropskimi varnostnimi ter regulativnimi standardi.
Preberi še

Bezos pošilja ženske v vesolje, kako pa skrbimo za tiste na Zemlji?
Podjetja pred 8. marcem objavljajo navdihujoče slogane o krepitvi vloge žensk, organizirajo panele o ženskem voditeljstvu, zdaj pa jih v vesolje pošilja tehnološki milijarder. Ali napredujemo ali gre le za PR in psevdonapredek?
08.03.2025


Prihaja evropski vesoljski gigant: Airbus in Goldman Sachs proti Musku
Airbus je najel Goldman Sachs za svetovanje pri ustanovitvi novega evropskega vesoljskega in satelitskega podjetja, ki bi konkuriralo SpaceX Elona Muska.
04.02.2025

Kako so Hrvati postali del zvezdnega kluba
Kako daleč so na področju vesoljske energije druge države regije Adria?
01.02.2025

Izstrelitev rakete New Glenn napoveduje vesoljski spopad mogotcev
Trg komercialnih vesoljskih poletov s SpaceX obvladuje milijarder Elon Musk.
16.01.2025
Raketa Spectrum bo po zadnjih načrtih poletela z norveškega vesoljskega izstrelišča Andøya 27. marca, in zamenjala zloglasno raketo V-2, ki je bila razvita v nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno, kot največjo raketo, ki jo je kadarkoli izstavil nemški subjekt. A v nasprotju z vojaško preteklostjo V-2, Spectrum pomeni prehod v novo dobo: civilno vodene inovacije, zelenega pogona in evropske avtonomije v nizki zemeljski orbiti, so zapisali pri podjetju.
Spekter novega igralca na trgu torej ne temelji na obsežni floti ali velikih pogodbah z ameriško vojsko, temveč na agilnosti, lokalni podpori in dolgoročni ambiciji: ponuditi evropski odgovor na vprašanje, kdo in kako bo v prihodnje odločal o tem, kdo lahko pride v vesolje.
Isar Aerospace
Spekter tihega, a pomembnega premika
Raketa Spectrum, ki jo je razvilo podjetje Isar Aerospace, je zasnovana za prevoz do tisoč kilogramov tovora v nizko zemeljsko orbito. Čeprav ta številka morda ni impresivna po ameriških ali kitajskih standardih, predstavlja pomembno prelomnico za evropski trg malih satelitov. Gre za prvi resen poskus zasebnega evropskega podjetja, da ponudi dostop do orbite na komercialni ravni.
"Ta izstrelitev bo pomenila prvi poskus orbitalne izstrelitve z nemškim raketnim vozilom," piše Ars Technica. "Prejšnja največja nemška raketa, V-2, je bila vojno orožje. Spectrum pa je vozilo znanosti in trgovine."
Pogon rakete temelji na motorjih Aquila, ki delujejo na mešanico propana in tekočega kisika. Gre za okolju prijaznejšo rešitev v primerjavi s "tradicionalnimi "gorivi, ki jih še vedno uporabljajo številni tradicionalni ponudniki izstrelitev. Dvostopenjska zasnova in kompaktna, a učinkovita arhitektura omogočata Spectrumu prevoze v polarne in sončno sinhrone orbite – idealne za opazovanje Zemlje in raziskovalne naloge.
Raketa meri 27 metrov v višino in ima premer dva metra. V prvi stopnji uporablja devet motorjev Aquila, v drugi pa enega. Njena nosilnost znaša do tisoč kilogramov tovora v nizko zemeljsko orbito. Zaradi zasnove, ki temelji na tekočem kisiku in propanu, je Spectrum zasnovan z mislijo na učinkovitost, trajnost in nizke stroške izstrelitev. Glavni ciljni trgi vključujejo operaterje malih satelitov, znanstvene misije in komercialne projekte za opazovanje Zemlje pravijo proizvajalci rakete.

Norveško izstrelišče, evropski cilji
Čeprav je podjetje Isar Aerospace nemško, bo izstrelitev njihove rakete Spectrum izvedena z otoka Andøya na severu Norveške, tik znotraj arktičnega kroga. Na prvi pogled se odločitev, da se nemška raketa izstreli iz druge države, zdi nenavadna, a v resnici gre za skrbno strateško izbiro, ki odraža spremembe v evropski vesoljski dinamiki.
Vesolje je vse bolj obravnavano kot strateška infrastruktura, primerljiva z energetiko, telekomunikacijami ali transportom. V tem kontekstu Andøya ponuja redko kombinacijo politične nevtralnosti, geografske varnosti in tehnološke pripravljenosti. Je prva lokacija v celinski Evropi, kjer so zgrajene povsem komercialne zmogljivosti za orbitalne izstrelitve – nekaj, kar do zdaj ni bilo mogoče zunaj tradicionalnega okvira Evropske vesoljske agencije (ESA) in njenega izstrelišča v Francoski Gvajani. "To je simbolična točka preloma," pravi nemški vesoljski analitik Michael Arndt. "Od vojne do znanosti. Od odvisnosti do suverenosti. Raketa Spectrum nosi več kot le tovor – nosi ambicije celine."
"Andøya Spaceport je prvo komercialno vesoljsko izstrelišče v celinski Evropi, namenjeno orbitalnim izstrelitvam," piše na uradni spletni strani. "Infrastruktura vključuje namenski hangar za integracijo in izstrelišče, zasnovano za majhne in srednje rakete." Objekt je posebej zgrajen za potrebe nove generacije zasebnih evropskih podjetij, ki ne želijo ali ne morejo čakati na zasedene urnike državnih agencij.
Isar Aerospace
Geografska lega Andøye omogoča polete v polarne in sončno sinhrone orbite, ki so ključne za opazovanje Zemlje, meteorološke podatke in številne znanstvene misije. Poleg tega se rakete izstreli proti severu čez Severni Atlantik, kar pomeni minimalno tveganje za naseljena območja. Ta vidik varnosti je ključen za nove operaterje, ki ne morejo tvegati incidentov med krstnimi poleti.
Pomembno vlogo igra tudi dejstvo, da Norveška ni članica Evropske unije. To omogoča večjo regulatorno prilagodljivost, zlasti pri izvažanju raketnih komponent, usklajevanju z lokalnimi oblastmi in sklepanju komercialnih pogodb z zunanjimi partnerji. V razdrobljenem evropskem vesoljskem sektorju, kjer pravila in pristopi pogosto variirajo od države do države, postaja to konkurenčna prednost.
Vzpon evropskih vesoljskih startupov
Isar Aerospace ni osamljen primer. Po vsej Evropi nastaja val zagonskih podjetij, ki izzivajo monopolne državne modele, ki so dolgo obvladovali dostop do vesolja. Nemški tekmec Rocket Factory Augsburg (RFA) pripravlja svojo prvo orbitalno izstrelitev, medtem ko podjetja v Veliki Britaniji in Franciji razvijajo mikro-rakete in satelitske konstelacije, prilagojene komercialnim potrebam.
A Isar vodi tekmo - zaradi znatnega financiranja, vitkega razvojnega pristopa in zdaj tudi operativne rakete. Nasaspaceflight.com piše, da gre pri izstrelitvi Spectruma za "ključni mejnik zasebne evropske izstrelitvene zmogljivosti", saj ima podjetje že podpisane pogodbe z več strankami. Izstrelitev prihaja v času, ko ima Evropska vesoljska agencija (ESA) težave z zamudami pri Ariane 6 in prizemljenim programom Vega-C po več neuspehih. V tem vakuumu zasebni akterji, kot je Isar, niso le dopolnitev, temveč potencialno ključni akterji prihodnosti so zapisali pri Space.
Isar Aerospace
Premik k zasebnim izstrelitvam odraža širši geopolitični trend. Evropa se je dolgo časa zanašala na Rusijo za izstrelitve Soyuz in na Francosko Gvajano za operacije ESA. A ruska invazija na Ukrajino je razgalila odvisnost evropske infrastrukture. V tem kontekstu je nemški razvoj veliko več kot zgolj poslovna priložnost - gre za gradnjo odpornosti, kot pravijo strokovnjaki. "Dostop do vesolja je strateško sredstvo," je dejal Daniel Metzler, direktor podjetja Isar Aerospace. "S projektom Spectrum gradimo evropsko rešitev, ki je neodvisna, prilagodljiva in inovativna."
To se ujema z evropskim pojmovanjem tehnološke suverenosti. Ne glede na to, ali gre za polprevodnike, oblake ali satelitsko povezljivost, sporočilo iz Bruslja postaja vse jasnejše: zanašanje na neevropsko infrastrukturo predstavlja tveganje, kar se je že pokazalo v vojni v Ukrajini. "Podpiramo prizadevanja evropskih podjetij, kot je Isar Aerospace, ki prispevajo k razvoju neodvisnih izstrelitvenih zmogljivosti v Evropi," je izjavil predstavnik ESA.
Isar Aerospace
Če bo polet Spectruma 27. marca uspešen, se lahko redne izstrelitve z Andøye začnejo že leta 2026. Isar načrtuje povečanje proizvodnje in ponujanje desetine izstrelitev na leto, namenjenih tako javnim kot zasebnim strankam. Evropa bi tako lahko dobila konkurenčno alternativo ameriškemu SpaceX ali cenovno ugodnim izstrelitvam iz Indije. Ob spremembah varnostnih prioritet po vojni v Ukrajini bi lahko Isar igral vlogo tudi pri vojaško-civilnih aplikacijah, kot so opazovanje Zemlje in varne komunikacije.
Za zdaj pa so vse oči uprte v majhen otok na severu Norveške, kjer se piše novo poglavje evropske vesoljske zgodbe - tokrat ne pod vodstvom državne agencije, temveč podjetja iz Nemčije.