Kako so Hrvati postali del zvezdnega kluba

Ob koncu prejšnjega leta je Hrvaška postala del zvezdnega kluba držav, ki so doslej uspešno uresničile svoje vesoljske projekte. Z izstrelitvijo svojega prvega satelita, CroCube, je Hrvaška vstopila v ero vesoljske tehnologije in s tem zmanjšala zaostanek za državami Evropske unije, katerih sateliti že krožijo po vesolju. To naj bi bil prvi korak k razvoju te industrije na Hrvaškem, katere potencial je nezanemarljiv. Kako pa gre na tem področju drugim državam regije? 

Hrvaški satelit so izstrelili iz ameriške vesoljske baze Vandenberg v Kaliforniji na raketi Falcon 9 vesoljske družbe SpaceX Elona Muska. Kmalu po izstrelitvi je ta vzpostavil prvo komunikacijo z Zemljo, se uspešno ločil od rakete in poletel v svojo trajno ekvatorialno orbito okoli Zemlje. 

"Ponosni smo, da je CroCube v odličnem stanju, kar smo potrdili z vsemi testi po izstrelitvi," je za Bloomberg Adria povedala Danijela Jović, vodja projekta CroCube, ki je idejo za projekt dobila leta 2017, ko je izstrelitev podobnega slovaškega satelita spodbudila gospodarski razvoj te države. 

Čeprav je bilo na izstrelitev treba čakati približno pol leta dlje, kot je bilo načrtovano, svojo vesoljsko zgodbo CroCube piše od 21. decembra, je bil to zagotovo zgodovinski trenutek za Hrvaško, ki se je tako uvrstila na seznam več kot 80 držav, ki imajo v vesolju svoj satelit. 

CroCube

 

"Izstrelitev CroCubea je bila zgodovinski trenutek, ne le za našo ekipo, temveč za celotno Hrvaško. Ta projekt dokazuje, da lahko manjša država, kot je Hrvaška, s predanostjo in vizijo postane del globalne vesoljske skupnosti. CroCube je več kot tehnični dosežek – je simbol skupnosti, izobraževanja in inovacij," je poudarila Jović. 

CroCube od začetka svoje vesoljske avanture iz svoje orbite na višini 510 kilometrov fotografira Zemljo in izvaja znanstvene meritve. Gre za nanosatelit kockaste oblike z dimenzijami 10 x 10 x 10 centimetrov in maso, ki nekoliko presega en kilogram. Prav takšni sateliti omogočajo, da tudi nevladni in nevojaški akterji izvajajo simulacije v vesolju. Uporabljajo se v programu Evropske unije, ki omogoča testiranje novih tehnologij, pri čemer so njihova prednost nizki stroški izdelave. 

Posebnost CroCubea je tudi njegov trajnostni dizajn. Jović je pojasnila, da so za polet v vesolje uporabili Muskov raketni sistem, ki se večinoma uporabi večkrat. "Satelit bo v orbiti ostal do pet let, nato pa bo naravno deorbitiral in zgorel v atmosferi, kar preprečuje nastanek vesoljskih odpadkov. Poleg tega smo uporabili modularne komponente, ki jih je mogoče prilagoditi in uporabiti v prihodnjih misijah, kar zmanjšuje stroške in povečuje učinkovitost razvoja tehnologije," je povedala in dodala, da je trajnost ključen vidik vesoljskih misij ter da je njihova dolžnost skrbeti za okolje – tako na Zemlji kot v vesolju. 

Namen satelita je, da s svojimi znanstvenimi meritvami hrvaškim vesoljskim podjetjem omogoči podatke za komercialne projekte. Jović nam je pojasnila, da ona in njena ekipa pričakujeta, da bo satelit izpolnil svojo vlogo tehnološkega demonstratorja, zbiral podatke o degradaciji mikroelektronskih komponent v vesolju ter ustvarjal posnetke. Poleg tega upa, da bo projekt navdihnil nove generacije znanstvenikov in inženirjev. 

CroCube

 

In to ne brez razloga. Ta industrija ima namreč ogromen potencial, ki na Hrvaškem za zdaj še ni prepoznan, vsaj ne na ravni, ki bi bila potrebna. Po ocenah podjetja McKinsey & Company je bila globalna vesoljska industrija leta 2023 vredna 630 milijard dolarjev, do konca leta 2035 pa bi lahko dosegla vrednost 1,8 bilijona dolarjev. Rast te industrije spodbujajo predvsem naraščajoče potrebe po boljši povezljivosti prek satelitov, večje povpraševanje po navigacijskih storitvah in vpogledi, povezani z umetno inteligenco. 

Da ima vesoljska industrija ogromen potencial, meni tudi Jović. Pojasnjuje, da se ta potencial kaže na več področjih – prispeva lahko k znanstvenemu, tehnološkemu in, kar je najpomembneje, gospodarskemu napredku. Toda koliko je ta potencial dejansko prepoznan na domačem prizorišču? Jović poudarja, da Hrvaška na tem področju še vedno zaostaja. 

"Na žalost vesolje na Hrvaškem še ni dovolj prepoznano kot strateško področje. Menim, da moramo vlagati v izobraževanje, spodbujati sodelovanje z mednarodnimi partnerji in razvijati domače zmogljivosti za vesoljske tehnologije," pravi Jović. Dodaja še, da je projekt, kot je CroCube, dober prvi korak v tej smeri, vendar poudarja, da je za izkoriščanje celotnega potenciala potrebna širša podpora, predvsem pristojnih institucij. 

Koliko podpore je projekt sploh prejel do zdaj? Dejstvo, da pri financiranju projekta ni bilo državne podpore, pove veliko. Finančna sredstva so bila zagotovljena delno s crowdfundingom, delno z donacijami državljanov in podporo korporativnih sponzorjev. Jović je poudarila, da je celoten projekt rezultat sodelovanja s partnerji, kot je češko podjetje Spacemanic, ki je zagotovilo tehnično podporo, ter domačimi partnerji, kot sta Pulsar Labs in Exevio, ki sta omogočila razvoj znanstvenega modula in digitalne infrastrukture. 

CroCube

 

"Čeprav nismo imeli formalne podpore države, upamo, da se bo ta vključila v naslednjo fazo projekta, da bi skupaj razvijali vesoljsko industrijo. Trenutno del sredstev zagotavlja naš ključni partner Spacemanic, vendar še naprej zbiramo dodatna sredstva, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost projekta in nadaljevanje njegovih aktivnosti. Portal doniraj.crocube.hr ostaja odprt za vse, ki želijo podpreti to misijo. Verjamemo, da CroCube ni le simbol hrvaškega vesoljskega napredka, temveč tudi temelj za prihodnje pobude, ki bodo dodatno razvile to industrijo na Hrvaškem. Vsaka podpora pomaga pri nadaljnjem razvoju te zgodbe," poudarja Jović. 

Spodbujanje nadaljnjega razvoja te industrije je tudi odgovor na vprašanje, kakšni so prihodnji načrti za hrvaški satelit in njihov projekt. Jović in njeni strokovnjaki predvidevajo, da bo CroCube zaradi zahtevnih pogojev v vesolju, zlasti sevanja, deloval od  enega do dveh let. Njihov glavni fokus ostaja upravljanje misije CroCube, vendar nam je Jović povedala, da se bodo hkrati posvetili izobraževanju in popularizaciji znanosti na Hrvaškem. 

"Načrtujemo organizacijo predavanj, delavnic in dogodkov, kot sta Svetovni teden vesolja in Yuri’s Night. Prav tako želimo pripravljati projekte in sodelovati z institucijami pri novih vesoljskih pobudah. Dolgoročno si želimo ustvariti center, ki bo izhodiščna točka za izobraževanje, operacije satelitov in razvoj vesoljske industrije na Hrvaškem. Trenutno iščemo prostor za vse to," nam je zaupala Jović. 

Sateliti se sicer najpogosteje uporabljajo za komunikacijo, opazovanje Zemlje, tehnološki razvoj, navigacijo in vesoljsko znanost, pri čemer ima vsak segment svoj potencial za razvoj. Potencial te industrije je prepoznan tako globalno kot na evropski ravni. Po podatkih Eurostata je bila proizvodnja vesoljskih plovil in njihovih izstrelitvenih raket v Evropski uniji leta 2022 vredna skupno 5,6 milijarde evrov, kar pomeni, da se je v 12 letih povečala za 24 odstotkov. Čeprav je bila na vrhuncu leta 2016, so v zadnjih letih zabeleženi dobri rezultati, spodbujeni z evropskimi javnimi naložbami v vesolje. 

CroCube

 

Če se osredotočimo zgolj na številke, povezane z sateliti, trenutno v vesolju kroži okoli deset tisoč satelitov. Združene države Amerike so absolutni prvak po številu satelitov v vesolju. Med 7.560 aktivnimi umetnimi sateliti, ki so krožili okoli Zemlje sredi leta 2023, jih je bilo po podatkih Statiste več kot 5.000 v lasti ZDA. To je daleč največje število med državami, medtem ko je Kitajska na drugem mestu s 628 sateliti, čeprav se število njihovih satelitov nenehno povečuje. 

Evropa v tem pogledu zaostaja. Po podatkih strani N2YO, ki omogoča spremljanje satelitov v realnem času, gre pri tem najbolje Franciji, ki ima nekoliko več kot sto satelitov. Skoraj toliko pa jih ima tudi Evropska vesoljska agencija. 

Da Hrvaška zaostaja, kot je bilo že omenjeno, ne kaže le dejstvo, da so šele pred nekaj meseci poslali svoj prvi satelit v vesolje, ampak tudi to, da je bila do nedavnega edina država članica Evropske unije, ki še ni izstrelila satelita v Zemljino orbito. 

Kako pa so se odrezale druge države v regiji? Kar zadeva satelite, je Slovenija daleč najboljša. V drugi polovici leta 2020 je v vesolje poslala svoja prva dva satelita. Čeprav je bil dogodek, kot tudi na Hrvaškem, večkrat prestavljen, sta bila satelita Trisat in Nemo HD izstreljena v Zemljino orbito v drugi polovici leta 2020. Izstrelili so ju z raketo Vega podjetja Arianespace iz evropskega izstrelitvenega centra Kourou v Francoski Gvajani. Cilj je bil snemanje Zemlje in zbiranje podatkov o urbanizmu, ekologiji in onesnaženju morja. Oktobra lani so tamkajšnji mediji poročali, da je štiri leta po izstrelitvi nanosatelit Trisat zaključil svojo misijo v vesolju. Takrat so napovedali, da bo naslednja faza razvoja projekta misija Trisat-S, ki bi morala začeti delovati letos. A to nista bila edina slovenska satelita: dve leti po prvih dveh so Slovenci v vesolje poslali tudi tretjega, imenovanega Trisat-R. 

V primerjavi s Slovenijo pa druge države v regiji Adria še zaostajajo. Medtem ko je Hrvaška šele nedavno "vstopila" v vesolje, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija take korake še vedno načrtujejo. Po napovedih naj bi Srbija svoj prvi satelit izstrelila v orbito konec tega leta ali v začetku leta 2026. Satelit, poimenovan Mozaik, naj bi ostal v orbiti od dve do tri leta, srbski astronomi pa želijo podrobneje proučiti Sonce v rentgenskem spektru. Poleg tega so lansiranje satelita pred nekaj leti napovedali tudi v Bosni in Hercegovini, vendar so za zdaj, prav tako kot v Severni Makedoniji, ostali v fazi napovedi.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar