Slovenija je od 21. junija tudi uradna polnopravna članica Cerna - Evropske organizacije za jedrske raziskave, ki je največji laboratorij za fiziko delcev. S tem Slovenija postaja tudi solastnica in ena od odločevalk o Cernu.
"Navdušeni smo, da Slovenija postaja 25. članica Cerna," je v pogovoru za Bloomberg Adrio povedala direktorica mednarodnih odnosov pri Cernu Charlotte Lindberg Warakaulle.
"To je pomembno za organizacijo, saj krepi podporo za prihodnje znanstvene ambicije, ki jih imamo," je še dodala.
Znanost, ki odpira vrata podjetništvu
V prvi vrsti Cern odpira vrata in možnosti za razvoj znanosti in znanstvenikov iz Slovenije. A dodatni pomen, ki ga ima Cern, je gospodarsko sodelovanje.
"Cern letno izvaja naročila v vrednosti več kot 500 milijonov evrov, to pa so velike priložnosti za podjetja," je povedala Lindberg Warakaulle.
V Cernu posebna ekipa za javna naročila ves čas preučujejo potencialne podizvajalce organizacije. "Slovenska podjetja, ki se prijavijo na razpise, imajo velike možnosti za uspeh, saj to, kar delajo, je zelo dobro," je izpostavila in dodatno pozvala podjetja k prijavam v bazo njihovih podizvajalcev.
K temu poziva tudi slovenska gospodarska zbornica, ki vodi podjetja skozi postopke. Kot nam je že pred časom v TV-oddaji Zoom in (lahko si jo ogledate na vrhu strani) povedala Marjana Majerič iz GZS, priložnosti obstajajo za vsa podjetja, ne le tehnološko dovršena podjetja, ki razvijajo merilno opremo, mehatroniko itd.
Slovenska podjetja, med katerimi so tako zagonska podjetja kot majhna in srednje velika podjetja, ponujajo tudi telekomunikacijske storitve in notranjo opremo," je pojasnila. A Cern potrebuje vse od čistilnih servisov in materialov do električnih koles, transporta itd.
Družinsko podjetje iz Žirov se uveljavlja v svetu znanosti
V bazi podjetij, ki želijo sodelovati s Cernom, je 150 podjetij, v zadnjih mesecih se je prijavilo 40. Med najbolj uspešnimi slovenskimi podjetji so tista, ki ustvarjajo tiskano vezje in obdelujejo kovine. Eno takšnih je družinsko podjetje Žustal iz Žirov, ki je prav preko sodelovanja s Cernom razvilo mrežo naročnikov iz drugih znanstvenih institucij. Zanje proizvajajo prototipe naprav, ki jih vgrajujejo v laboratorij.
Minuli dve leti so tudi v pogovorih o projektu novega trkalnika. Če pride do odobritve projekta, bo Žustal verjetno moral širiti svoje zmogljivosti.
"Nobeno podjetje nam ni odprlo toliko vrat kot Cern. Celotna znanstvena industrija iz sveta se v primeru težav obrne na Cern in ta jim priporoči podjetja, kot smo mi," je povedal Gregor Žust iz Žustala. Cern danes predstavlja šestino njihovega prometa – okoli 300 do 400 tisoč evrov.
"Za zdaj je to dovolj, ker drugi znanstveni inštituti in podjetja naročajo veliko," je povedal Žust. Po javno dostopnih podatkih je imel Žustal lani 1,7 milijona evrov čistih prihodkov.
3,7 milijona evrov letno lahko odklene več deset milijonov
Slovenija bo za članstvo letno odštela 3,7 milijona evrov. Ob vstopu v članstvo pa je morala država plačati tudi enkratni prispevek za solastništvo infrastrukture v znesku 4,7 milijona evrov. Kot pridružena članica je Slovenija vplačevala 70 odstotkov polnopravne članarine. Finančni učinki sodelovanja s Cernom so lahko precej višji. Slovenija bi lahko po ocenah GZS v nekaj letih ustvarila med 30 in 50 milijoni evrov direktnih finančnih učinkov v gospodarstvu.
Cern je od leta 1954, ko je bil ustanovljen več kot podvojil število članic. Med dvanajstimi ustanovnimi članicami je bila sicer tudi nekdanja Jugoslavija.
.webp){kind=icon}
