Milijoni za spletne prevare na račun potrošnikov, kaj pa odgovornost bank?

Žrtve spletnih prevar ne bi smele nositi vseh finančnih posledic oškodovanja, menijo pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Banke pravijo, da poskušajo zaščititi svoje komitente.

"Banke ne izdajamo svojih metod," je povedal Aleš Ritonja iz OTP banke in zatrdil, da banke preprečijo veliko transakcij, v katerih želijo goljufi oškodovati lastnike bančnih računov. Aleš Ritonja je član delovne skupine za preprečevanje prevar pri plačilih pri Združenju bank Slovenije.

Večino škode, povzročene pri spletnih prevarah, še vedno nosijo sami oškodovanci, kar ni pošteno, je na včerajšnjem posvetu pri ZBS povedala Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Velika finančna in čustvena stiska

"Varnost ne sme biti odvisna le od znanja posameznika, ampak od usklajenega delovanja vseh členov v verigi – od bank, regulatorjev in policije do digitalnih platform in telekomov," je dejala Tanja Piškur. Zgolj izobraževanje potrošnikov ni dovolj, ti potrebujejo sistemsko zaščito in enostavne poti do pomoči v primeru zlorabe, opozarjajo pri ZPS.

Zdaj je oškodovanec tisti, ki nosi finančno škodo, poleg tega ga zadene družbena stigma, ker je postal žrtev goljufije. Zaradi izgube premoženja je stiska ljudi tudi čustveno zelo velika. Posameznik prav tako ne ve natančno, na koga naj se obrne, komu naj najprej prijavi zlorabo in podobno, je opozorila Tanja Piškur iz ZPS.

Spletne goljufije pred tatvinami in ropi

Število spletnih goljufij iz leta v leto narašča, prav tako povzročena škoda. Letos je oškodovanj za okoli 27 milijonov evrov, do konca leto bo številka verjetno višja od lanskega rekorda, ki znaša 31 milijonov evrov, kažejo podatki policije.

Škoda, povzročena s spletnimi goljufijami, je že primerljiva z vrednostjo premoženja, ukradenega v tatvinah in ropih, je povedal David Gracer iz Generalne policijske uprave na včerajšnjem posvetu o spletnih prevarah. Dve tretjini oškodovanja gre na račun fizičnih oseb. Policija preišče okoli 20 odstotkov goljufij, v katerih so vpleteni slovenski povzročitelji.

Pregon organiziranih združb, ki praviloma delujejo iz tujine in so dobro organizirane, je veliko zahtevnejši in zahteva sodelovanje prek mednarodnih organizacij, kot je Interpol, je povedal Gracer.

Investicijske prevare, phishing, zlorabe kartic ...

Od leta 2020 je bilo prijavljenih več kot osem tisoč primerov s skupno škodo, ki presega 130 milijonov evrov. Najpogostejše oblike goljufij ostajajo investicijske prevare, zlorabe podatkov plačilnih kartic in ribarjenje bančnih podatkov (phishing).

 

Spletni prevari lahko nasede kdorkoli, ne glede na izobrazbo in tehnično podkovanost, saj goljufi igrajo na čustvene mehanizme, ki povzročijo izklop racionalnega razmišljanja, je povedala profesorica psihologije Melita Puklek Levpušček s Filozofske fakultete v Ljubljani.

Digitalno bančništvo prinaša veliko udobja, a nove nevarnosti, je povedala Stanislava Zadravec Caprirolo, direktorica Združenja bank Slovenije. Strinjala se je, da so za varno digitalno okolje odgovorni vsi vpleteni, od bank do policije in regulatorjev, ne le potrošniki. Direktorica ZBS je povedala, da vdora v sam bančni sistem v Sloveniji in Evropi še ni bilo.

Banka Slovenije: povišano kibernetsko tveganje Kibernetsko tveganje je edina kategorija tveganj za slovenski bančni sistem, ki ga Banka Slovenije uvršča v kategorijo 'povišano'. Čeprav slovenske banke v prvem polletju 2025 niso poročale o kritičnih kibernetskih incidentih, ki bi povzročili finančno škodo ter vplivali na poslovanje s komitenti, ocena tveganja ostaja povišana zaradi visoke ravni kibernetskih groženj, ki izhaja iz povišanega geopolitičnega tveganja, je zapisala Banka Slovenije v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti. Število kibernetskih incidentov v bančnem sektorju, prijavljenih SI-CERT-u, se je v prvi polovici leta 2025 sicer medletno prepolovilo - banke so prijavile štiri incidente. Najverjetnejši razlog za občutno zmanjšanje števila prijavljenih incidentov v bančnem sektorju je manjše število poskusov spletnega ribarjenja ter drugih spletnih goljufij. Rezultati ankete kažejo, da sta se varnostna kultura in seznanjenost s splošnimi ukrepi za zagotavljanje kibernetske varnosti v bankah izboljšali, ugotavlja Banka Slovenije.