Večina lani prijavljenih zaposlitvenih prevar pri finančni aplikaciji Revolut ima skupno izhodišče: platformo za sporočanje Telegram, ki je v številnih državah prevzela vlogo glavnega žarišča tovrstnih zlorab.
Analiza več kot 10 milijard transakcij v letu 2025, ki jo je opravilo londonsko fintech podjetje, kaže, da s Telegrama izvira kar 58 odstotkov vseh prijavljenih zaposlitvenih prevar po svetu, kar je bistveno več kot z drugih spletnih platform.
"Nagel porast prevar, ki izvirajo s Telegrama, jasno kaže, kako hitro se kriminalne taktike prilagajajo," je dejal Woody Malouf, vodja oddelka za finančni kriminal pri Revolutu.
Ob razmahu spletnih in finančnih prevar so finančna podjetja, med njimi tudi Revolut, kot enega ključnih problemov izpostavila družbena omrežja, zlasti platforme v lasti družbe Meta Platforms, kot sta Facebook in Instagram.
Platforme družbe Meta Platforms še vedno predstavljajo skoraj polovico vseh prijavljenih prevar, ugotavlja Revolut. Ob tem je po njegovih podatkih TikTok zabeležil šestkratni porast deleža uporabnikov, ki na aplikaciji poročajo o prevarah. Telegram predstavlja približno 21 odstotkov vseh primerov goljufij, ki jih je zaznalo fintech podjetje.
Predstavnik Telegrama je te navedbe zavrnil in poudaril, da platforma ne sprejema očitkov o "nesorazmerno velikem deležu prevar." Ob tem je poudaril, da platforma ne uporablja priporočilnih algoritmov, ki bi lahko pospeševali širjenje goljufij, ter da njeni avtomatizirani varnostni mehanizmi vsako leto ustavijo milijone prevarantskih kampanj.
TikTok in Meta Platforms se na prošnje za komentar niso odzvale takoj.
Prevare praviloma temeljijo na tem, da storilci žrtve zavedejo, da same nakažejo denar na račune pod nadzorom kriminalnih združb, gre za t. i. pooblaščena plačila. Najpogostejše vabe so lažne ponudbe za delo, naložbe, izdelki ali celo navidezni osebni odnosi, s katerimi goljufi prepričajo ljudi, da potrdijo transakcije.
Po podatkih organizacije UK Finance so se te vrste goljufij še naprej krepile in so v prvi polovici leta 2025 povzročile približno 300 milijonov evrov škode. V večini primerov morajo velike britanske banke oškodovancem izgube povrniti.
Nedavna raziskava podjetja Juniper Research ugotavlja, da so družbena omrežja leta 2025 s prevarantskimi oglasi, namenjenimi evropskim uporabnikom, ustvarila ocenjenih 4,4 milijarde evrov prihodkov.
.webp){kind=icon}
