Digitalna preobrazba je nedvomno pospešila poslovanje, odprla nove trge ter v iskanju učinkovitosti tesno povezala informacijske (IT) in operativne sisteme (OT). Toda z rastjo digitalne prepletenosti eksponentno raste tudi izpostavljenost tveganjem. Današnji napadalci ne iščejo več zgolj podatkov na strežnikih. Vse pogosteje ciljajo na procese, naprave in kritično infrastrukturo, ki podjetjem omogočajo jedrno delovanje. Govorimo o ustavljanju proizvodnih linij, motenju logističnih verig ali celo o ogrožanju preskrbe z energijo. Kibernetska varnost ni več tehnično vprašanje, skrito v strežniških sobah, temveč se je dokončno preselila v sejne sobe. Postala je poslovna nujnost prve kategorije. Ključno orodje, ki vodstvu podjetja pove, kako varno dejansko je, pa je celovit varnostni pregled.
Pregled, ki razkrije več kot ranljivosti
Mnogi vodilni še vedno zmotno enačijo varnost zgolj z IT-okoljem – torej z zaščito aplikacij, podatkovnih baz in uporabniških dostopov. V tem svetu so pregledi osredotočeni na aktivno testiranje ranljivosti, preverjanje konfiguracij in oceno skladnosti s standardi, kot je ISO 27001. A v industriji, energetiki ali logistiki so »kronski dragulji« pogosto drugje. Nahajajo se v operativni tehnologiji (OT). To so sistemi, ki upravljajo fizične procese – proizvodnjo, energetsko distribucijo, promet ali komunalne storitve. Tu so pristopi k preverjanju varnosti bistveno drugačni. V delujočo proizvodno linijo ali sistem za upravljanje omrežja ne moremo posegati z agresivnimi testi, saj je vsak poseg lahko tvegan. Pregledi so zato izvedeni pasivno – z analizo arhitekture, skrbnim spremljanjem komunikacij med napravami in preverjanjem fizičnih ter digitalnih dostopov. Šele kombinacija pregleda obeh svetov, IT in OT, razkrije celotno sliko: kako dobro podjetje zares razume svoje digitalno okolje in – kar je ključno – kje so skrite povezave med njima, ki bi jih napadalec lahko izkoristil za preskok iz pisarniškega omrežja na krmilnike v proizvodnji.
ZInfV-1 kot poslovna prelomnica
Če strateški pomisleki niso bili dovolj, je zdaj tukaj še regulativa. Evropska direktiva NIS 2 in njena implementacija v slovenski Zakon o informacijski varnosti (ZInfV-1) pomeni bistveno strožje obveznosti za širok krog organizacij iz javnega in zasebnega sektorja. Ne gre več le za "kritično infrastrukturo"; po novem so zavezanci tudi podjetja iz sektorjev, kot so proizvodnja, živilska industrija, digitalne storitve in upravljanje z odpadki.
Zakon od zavezancev med drugim eksplicitno zahteva:
-
redne varnostne preglede in sistematične ocene tveganj,
-
vzpostavitev ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za zaščito sistemov,
-
obvezno poročanje o incidentih pristojnim organom,
-
neposredno odgovornost vodstva za upravljanje varnosti in potrjevanje varnostnih politik.
Varnostni pregled tako ni več le dobra praksa, temveč je postal temeljno orodje za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo. Je prvi korak, s katerim podjetje preveri svojo pripravljenost na zahteve nove uredbe in dokaže potrebno skrbnost.
Od zaznavanja do poslovne odpornosti
Varnostni pregled je ključen, a je šele začetek. Predstavlja statični posnetek stanja, ki razkrije vrzeli. Največjo vrednost pa prinaša, ko se nadgradi v dinamičen proces – v neprekinjen nadzor in pravočasno odzivanje.
Sodobno varovana podjetja zato vzpostavljajo napredno varnostno arhitekturo. Ta temelji na tehnologijah, ki omogočajo stalen vpogled v dogajanje:
-
NDR (Network Detection and Response): Rešitve, ki nenehno spremljajo omrežni promet in z analizo obnašanja iščejo nenavadne vzorce, ki bi lahko kazali na vdor.
-
SIEM (Security Information and Event Management): Centralni sistem za zbiranje, povezovanje in analiziranje varnostnih dogodkov iz vseh virov v podjetju (od požarnih pregrad do strežnikov in delovnih postaj).
-
SOC (Center kibernetske varnosti in odpornosti): Ekipa vrhunskih in izkušenih varnostnih strokovnjakov, ki 24 ur na dan in 7 dni v tednu nadzoruje dogajanje, preiskuje alarme iz sistemov SIEM in NDR ter se odziva na incidente.
Takšna arhitektura podjetju omogoča, da napad zazna v najzgodnejši fazi, idealno, še preden bi ta lahko povzročil resno poslovno škodo.
Naložba v neprekinjeno poslovanje
Kibernetski napad v današnjem okolju ni več vprašanje »če«, temveč »kdaj«. Podjetja, ki razumejo to realnost, ne gledajo na varnostne preglede in vzpostavitev nadzora kot na dodatni strošek, temveč kot na strateško naložbo v odpornost. Investicija v varnostni pregled ni strošek IT-oddelka; je naložba v neprekinjeno poslovanje, varovanje prihodkov in ugleda blagovne znamke. Pregled resda ne zagotavlja popolne, stoodstotne zaščite – ta ne obstaja. Omogoča pa nekaj še pomembnejšega: jasno zavedanje, kje so največja tveganja in kako jih sistematično obvladovati.
Varnostni pregled ni strošek, temveč investicija v neprekinjeno poslovanje. Podjetja, ki želijo strokovno oceniti pripravljenost svojih IT- in OT-sistemov ter pravočasno izpolniti zahteve, ki jih prinaša ZInfV-1, lahko pri Telekomu Slovenije naročijo varnostni pregled. Na podlagi ugotovitev strokovnjaki pripravijo konkretna priporočila in načrt ukrepov za takojšnje izboljšanje varnostne drže.
Več o tem, kako zaščititi svojo operativno tehnologijo in zagotoviti skladnost, najdete na spletnem mestu Telekoma Slovenije.
.webp){kind=icon}
