Na področju umetne inteligence imajo glavni akterji (ZDA, Kitajska in Evropa) različne prioritete. Na Kitajskem so med prioritetami nadzor in zagotavljanje državne varnosti ter spletna trgovina. V ZDA je med večjimi prioritetami oglaševanje in trženje, v Nemčiji pa uporaba v proizvodnji, kar je predvsem posledica industrijske naravnanosti tamkajšnjega gospodarstva, meni Antonio Krüger, izvršni in znanstveni direktor Nemškega raziskovalnega centra za umetno inteligenco.
Različne prioritete teh akterjev na področju umetne inteligence predvsem odražajo različne vrednote, je po poročanju STA povedal Krüger na današnjem Slovensko-nemškem forumu o umetni inteligenci 2024.
Tudi v Evropi se je razvilo nekaj velikih igralcev
V Evropi je po besedah Krügerja tudi več poudarka na odprtokodnih modelih umetne inteligence, kot na Kitajskem in v ZDA. Na stari celini je v zadnjih nekaj letih prišlo do velikih premikov, razvilo se je tudi nekaj večjih igralcev, kot so Aleph Alpha, Mistral AI in Stability AI, je dejal Krüger. Krepita se tudi sodelovanje med članicami EU na področju raziskav in evropski ekosistem zagonskih podjetij s področja umetne inteligence, je po navedbah STA povedal Krüger.
Preberi še
Akt o umetni inteligenci želi spodbuditi investicije
Spomladi mora akt uradno potrditi še Evropski parlament.
07.02.2024
Nvidia in Cisco bosta podjetjem prodajala opremo za umetno inteligenco
Cisco in Nvidia bosta skupaj ponudila alternativo velikim podatkovnim središčem.
06.02.2024
ZDA stopnjujejo pritisk na podjetja v boju s kitajsko umetno inteligenco
Nova pravila bi lahko precej poslabšala konkurenčnost ameriških ponudnikov storitev v oblaku.
29.01.2024
Nvidia napoveduje 'noro leto za UI', kitajska partija pa snubi njihovega šefa
Kaj je prvi mož družbe Nvidia Jensen Huang počel na Kitajskem, ki jo je obiskal prvič po štiri letih?
26.01.2024
Bodo ameriški regulatorji prekinili veselico umetne inteligence?
Poziv prejela Alphabet, Amazon, Anthropic, Microsoft in konstruktor ChatGPT OpenAI
26.01.2024
Glede nedavno sprejetega regulativnega programa EU na področju umetne inteligence Krüger izziv vidi v tem, da kljub potrebni zakonski ureditvi področje ne bi bilo prekomerno regulirano, so po posvetu sporočili iz GZS, ji je soorganizirala dogodek.
"Brez digitalizacije ne more in ne bo zelene tranzicije. Brez ustrezne strokovnosti in kompetenc na področju informacijske in komunikacijske tehnologije slovenska podjetja tvegajo izgubo konkurenčne prednosti v primerjavi s tekmeci iz drugih delov sveta," je po navedbah GZS povedala generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal.
Umetno inteligenco potrebujemo tudi pri odločanju
Akt o umetni inteligenci, ki ga je Evropska komisija sprejela konec leta 2023, "zmanjšuje tveganja pri razvoju ali uporabi umetne inteligence ter omogoča bolj humani razvoj na tem področju v prihodnosti." Ob tem je Vesna Nahtigal dodala, da je nujno, da "umetno inteligenco vpletemo v svoje poslovanje prav vsi, tako za dvig učinkovitosti, kreativnosti in generiranje vsebin, avtomatizacijo procesov, pri razvoju novih izdelkov in ne nazadnje pri podpori odločanju."
"Ključno je, da umetna inteligenca postane varna in zaupanja vredna, saj bo to zagotovilo potrebno pravno varnost za podjetja pri njeni uporabi," je povedala Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice.
Nedavna raziskava nemške industrijske in trgovinske zbornice DIHK kaže, da 61 odstotkov podjetij v Nemčiji že uporablja ali načrtuje uporabo tehnologij umetne inteligence v bližnji prihodnosti, kar poudarja njen velik pomen v prihodnosti, je povedala Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, so zapisali pri GZS.
Regulacija za večje zaupanje v umetno inteligenco
"Ključno je, da umetna inteligenca postane varna in zaupanja vredna, saj bo to zagotovilo potrebno pravno varnost za podjetja pri njeni uporabi. Evropa je nedavno naredila pomemben korak z aktom o umetni inteligenci, ki lahko prispeva k krepitvi zaupanja in sprejemanja umetne inteligence s postavitvijo načrtovanega pravnega okvira," je povedala Dagmar von Bohnstein.
Forum so organizirali Slovensko-nemška gospodarska zbornica (AHK Slovenija), nemško veleposlaništvo v Ljubljani, GZS - Združenje za informatiko in telekomunikacije ter GZS - Zbornica elektroindustrije.