AI bo do 2030 porabila več elektrike kot Indija

Umetna inteligenca (AI) je v nekaj letih izstopila iz nišnih laboratorijev in postala osrednja tema vladnih strategij, tehnoloških inovacij in kapitalskih trgov. Njena obljuba je jasna: višja produktivnost, avtomatizacija procesov in dolgoročna rast. A kot opozarja najnovejše poročilo Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ima napredek svojo ceno – in ta je merjena v teravatnih urah. V posebnem poglavju aprilske izdaje poročila World Economic Outlook so strokovnjaki IMF zapisali, da "AI pridobiva vse večji makroekonomski pomen tudi prek svojega vpliva na porabo električne energije".

V ospredje prihaja ena manj očitnih posledic digitalne preobrazbe: nenaden in strm porast globalnega povpraševanja po elektriki, ki ni posledica rasti prebivalstva ali industrijske proizvodnje, temveč algoritmov, ki jih poganjajo podatkovni centri, grafični procesorji in napredne nevronske mreže. Medtem ko se javna razprava osredotoča na regulacijo, etiko in vpliv AI na trg dela, poročilo IMF opozarja, da bo morda energetska infrastruktura tista, ki ne bo zdržala tempa.

Velika rast porabe elektrike

V ZDA so se sektorji, ki razvijajo in uporabljajo AI, med letoma 2010 in 2023 povečali z 278 milijard na več kot 1.130 milijard dolarjev. Ta eksplozivna rast je kapitalsko intenzivna in izrazito energetsko potratna, zlasti v podatkovni obdelavi. Poraba elektrike v podatkovnih centrih se je od leta 2015 več kot podvojila in dosegla med 400 in 500 TWh leta 2023, ocenjuje IMF. To je že zdaj primerljivo s skupno porabo srednje velike razvite države, trend pa je šele na začetku. Poročilo opozarja, da bi lahko globalna poraba elektrike, povezana z razvojem in uporabo AI, dosegla 1.500 TWh do leta 2030 – približno toliko kot današnja letna poraba električne energije v Indiji.

 

 

ZDA predstavljajo ilustrativen primer. Po podatkih IMF naj bi se tamkajšnja poraba elektrike v podatkovnih centrih povečala s 178 TWh leta 2024 na kar 606 TWh leta 2030. To pomeni več kot trikratno rast v manj kot desetletju, ki lahko ob odsotnosti investicij v infrastrukturo vodi v energetske deficite in višje cene. "Če rast povpraševanja ne bo spremljana z ustreznimi investicijami v energetsko infrastrukturo, bi lahko cene elektrike v ZDA do leta 2030 narasle za 8,6 odstotka," opozarjajo pri IMF.

Možni scenariji in pasti

Poročilo razčleni tri možne scenarije prihodnjega razvoja. Prvi, osnovni scenarij, izključuje vpliv AI in temelji na trenutnih energetskih politikah. Drugi predpostavlja rast AI ob nespremenjeni energetski politiki, kar pomeni, da bi večino dodatnega povpraševanja pokrili s fosilnimi viri. Tretji scenarij vključuje ukrepe za pospešeno vključevanje obnovljivih virov, na primer prek feed-in tarif. V tem primeru bi bila rast cen energije manj izrazita, predvsem pa bi se zmanjšal vpliv na okolje.

Medtem ko AI obljublja gospodarsko rast, to ne pomeni, da bo tudi okoljsko nevtralna. Po podatkih IMF bi v drugem scenariju – brez dodatnih ukrepov – globalne emisije toplogrednih plinov do leta 2030 narasle za 1,7 gigatone CO₂-ekvivalenta. To je primerljivo s skupnimi energetskimi emisijami Italije v petih letih. Z uvedbo politik za podporo obnovljivim virom bi lahko po njihovih ocenah ta rast emisij upadla za četrtino. "Ukrepi, kot so spodbudne tarife za čisto energijo, bi lahko emisije zmanjšali za 24 odstotkov v primerjavi z osnovnim scenarijem," navaja IMF.

 

 

Kljub okoljskim in infrastrukturnim izzivom ostaja AI pomemben vir produktivnostne rasti. Po ocenah IMF bo prispevek AI k globalni gospodarski rasti med letoma 2025 in 2030 v povprečju znašal 0,5 odstotne točke letno. Pri tem IMF ne ignorira stroškov: ob upoštevanju cene 39 ameriških dolarjev na tono CO₂ bi se strošek emisij zaradi rasti povpraševanja po energiji povzpel na med 50,7 in 66,3 milijarde dolarjev. "To predstavlja med 1,3 in 1,7 odstotka koristi realne rasti BDP, ki bi jo prinesla AI," ocenjuje poročilo.

Energija kot vir prihodnje rasti

V geopolitičnem kontekstu lahko neenakomerna porazdelitev energetske zmogljivosti poglobi razlike med državami. Tiste, ki že danes nimajo zanesljive oskrbe z elektriko, bodo še bolj ranljive za digitalne pretrese. Države, ki lahko same proizvedejo dovolj energije – zlasti iz obnovljivih virov –, pa bodo v strateški prednosti. IMF obenem opozarja, da bo rast povpraševanja po energiji verjetno okrepila pritisk na globalne dobavne verige surovin, kot so litij, baker in kobalt, ki so ključne za proizvodnjo baterij in električnih omrežij.

Na ravni politik je sporočilo jasno: brez strateške prilagoditve lahko energetika postane ozko grlo razvoja AI. Potrebna bo hitra modernizacija prenosnih omrežij, izboljšanje energetske učinkovitosti v podatkovnih centrih in spodbujanje vlaganj v čisto energijo. Kot so zapisali pri IMF: "Svet se mora prilagoditi hitro rastoči energetski potrebi AI, preden jo začne ta določati sama." Poročilo IMF tako ponuja redko trezno perspektivo v sicer pogosto optimistično obarvanem diskurzu o digitalni prihodnosti. Tehnološka preobrazba ima svojo ceno – in ta bo, kot kaže, napisana na električnem računu.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar