Vzpon AI spreminja zemljevid svetovne energije

Ko tehnološka podjetja vlagajo v umetno inteligenco (AI), je vse večja ovira elektrika – ne algoritmi. Globalna poraba električne energije v podatkovnih centrih naj bi se do leta 2030 več kot podvojila in dosegla 945 teravatnih ur, kar je skoraj toliko kot današnja letna poraba Japonske, ocenjuje Mednarodna agencija za energijo (IEA) v najnovejšem poročilu. Skoraj polovico tega skoka bo poganjala umetna inteligenca, predvsem zaradi energijsko zahtevnega treniranja modelov in delovanja AI pospešenih čipov.

"Uporaba umetne inteligence se hitro povečuje in z njo tudi energetski apetiti industrije," so zapisali pri IEA. V ZDA bo AI do leta 2030 zahtevala več energije kot proizvodnja aluminija, cementa in jekla skupaj, so dodali.

Poraba raste hitreje kot infrastruktura

Delež podatkovnih centrov v svetovni porabi elektrike naj bi se v manj kot desetletju povzpel z 1,5 na tri odstotke. Kot opozarja IEA, to pomeni, da bo AI "znatno povečala obremenitev obstoječih energetskih omrežij, zlasti v državah, kjer je rast infrastrukture počasnejša od rasti digitalnega povpraševanja."

Ena največjih težav je, da "priklop večjih podatkovnih centrov lahko traja tudi do sedem let", kar po mnenju agencije ogroža stabilnost omrežij. V Severni Virginiji, regiji z največjo koncentracijo podatkovnih centrov na svetu, se je leta 2023 zgodil incident, ko so se zaradi skokovite porabe vključili vsi generatorji hkrati, kar je iz sistema vzelo 1.500 MW. Po poročanju Reutersa so morali distributerji porabo zmanjšati z nujnimi ukrepi.

 

 

Tudi v drugih državah poraba hitro narašča. Na Irskem je delež porabe podatkovnih centrov presegel 20 odstotkov, v ameriški zvezni državi Virginiji 25 odstotkov. "Če se trend nadaljuje, bomo do sredine desetletja imeli večje povpraševanje s strani AI kot od večine tradicionalnih industrij," ocenjujejo pri ameriškem energetskem regulatorju FERC.

"AI potrebuje energijo takoj – ne čez deset let"

AI-centri niso le električni, temveč tudi vodni porabniki. Največji centri za hlajenje porabijo do šest milijonov galon vode dnevno, kar je več kot nekateri manjši ameriški kraji, je poročal Business Insider. V sušnih regijah, kot je Kalifornija, to postaja vse bolj politično vprašanje.

Emisije CO₂ iz podatkovnih centrov, vključno s tistimi, ki poganjajo umetno inteligenco, bodo do leta 2030 dosegle 320 milijonov ton, opozarja IEA. Čeprav agencija pričakuje, da bodo emisije po tem letu začele rahlo padati zaradi večje rabe obnovljivih virov, "obstaja realna nevarnost, da bo hitrost širjenja AI presegla hitrost razogljičenja energetskega sistema."

 

 

Tehnološka podjetja, kot so Microsoft, Meta in Amazon, pospešeno podpisujejo dolgoročne pogodbe za dostop do stabilne, pogosto jedrske energije. A IEA opozarja: "Tudi če so dolgoročne rešitve v pripravi, energetske potrebe AI nastajajo zdaj."

Tech giganti so začeli gledati na jedrsko energijo ne kot na apokaliptično varljivo silo, temveč kot strateški vir. Najbolj odmeven primer je Meta, ki je 3. junija 2025 sklenila 20-letno pogodbo z družbo Constellation Energy za dobavo elektrike iz nuklearne elektrarne Clinton Clean Energy Center v Illinoisu. Ta ima en reaktor z močjo 1121 MW – dovolj za 800.000 gospodinjstev – in bo po modernizaciji dobil dodatnih 30 MW zmogljivosti, poroča The Guardian.

Urvi Parekh, vodja globalne energetike pri Meti, je za omenjeni medij pojasnila: "Zagotavljanje čiste, zanesljive energije je nujno za nadaljevanje naših AI ambicij." Reuters dodaja, da bo pogodba stala več sto milijonov – vendar natančne številke ostajajo neuradne.

Obnovljivi viri ostajajo temelj, a imajo meje

Podjetja, ki gradijo infrastrukturo za umetno inteligenco, so se znašla pred vprašanjem, ki ga dolgo niso postavljala: od kod bo prišla vsa potrebna energija? Vse bolj je jasno, da preprostih rešitev ni – energetika AI bo temeljila na kombinaciji različnih virov, vključno z jedrsko energijo, obnovljivimi viri in še vedno tudi fosilnimi gorivi.

 

 

Po podatkih IEA naj bi sonce, veter in hidroenergija do leta 2030 pokrili skoraj polovico dodatnega povpraševanja po elektriki za podatkovne centre. Obnovljivi viri trenutno pokrivajo okoli 27 odstotkov te porabe in rastejo po 22-odstotni letni stopnji. Vendar so nestanovitnost, potreba po velikih površinah in omejitve prenosa energije še vedno resna ovira za večjo vlogo v energetski strategiji AI sektorja. V poročilu IEA opozarjajo, da "obnovljivi viri sami po sebi ne morejo zadoščati hitro rastočemu povpraševanju po elektriki, če se infrastruktura ne razvija sorazmerno".

Zakaj jedrska energija?

Po poročanju so energetske potrebe AI dosegle točko, kjer obnovljivi viri pogosto ne zadostujejo – zaradi nestanovitnosti, infrastrukturnih prekinitev in geografske omejitve. Kot opozarjajo v AP: "Največji del nove rasti bo temeljil na plinskih elektrarnah, ker jedrska energija zaenkrat ne more slediti tempu razvoja". A dolgoročne jedrske pogodbe odpirajo tudi vrata stabilni, nizkoogljični rasti.

Poleg Metine pogodbe si je Google zagotovil jadranje jedrskih PPA z majhnimi modularnimi reaktorji, Microsoft pa v sodelovanju s Constellation ponovno prižiga reaktor na lokaciji Three Mile Island – preimenovan v Crane (Crane Clean Energy Center) – z močjo 835 MW za zagotavljanje energije za njihove podatkovne centre. Constellationov projekt je ocenjen na tri tisoč novih delovnih mest in tri milijarde ameriških dolarjev – finančni kapital, ki sega dlje od čiste energije. Kako je Meta pristopila? Ne išče nove gradnje, ampak spodbuja obnovo obstoječih zmogljivosti.

Plin in premog kot občasna opora

Kljub temu bo vsaj 40 odstotkov dodatnega povpraševanja v prihodnjih letih še vedno pokrito s fosilnimi gorivi, predvsem zemeljskim plinom. Ta zagotavlja hitro odzivno rezervo, še posebej v državah, kot sta ZDA in Kitajska. Po podatkih IEA je to prehodna rešitev – a ena, brez katere trenutna rast AI ne bi bila mogoča.

V IEA-jevem scenariju "Lift-Off" do leta 2035 obnovljivi viri in jedrska energija pokrivajo večino potreb, fosilna goriva pa še vedno ostajajo prisotna – kar postavlja pred izziv tako države kot tehnološka podjetja, ki obljubljajo razogljičenje.

HSE

Geopolitični premiki in državni vzgon

Politične smernice vse pogosteje odražajo realnost AI-industrije: umetna inteligenca potrebuje stabilno in predvidljivo energijo, kar vpliva tudi na strateške energetske prioritete držav. Vlada ZDA je pod taktirko Donalda Trumpa leta 2025 sprejela štiri izvršne ukaze, s katerimi želi spodbuditi jedrske projekte in povečati jedrsko zmogljivost na 400 GW do leta 2050. Kot je zapisal MarketWatch, ukrepi vključujejo "odpravo regulativnih ovir, podporo modularnim reaktorjem in ponovni zagon zaprtih objektov". Reuters poroča, da naj bi bili ti ukrepi namenjeni tudi temu, da "AI in nacionalna varnost ne ostaneta brez stabilnega vira energije".

Tudi v Evropi se jedrska energija vrača v ospredje. Francija je napovedala gradnjo šestih novih reaktorjev tipa EPR, Nemčija razmišlja o ponovnem aktiviranju že zaprtih enot, Združeno kraljestvo pa krepi podporo za majhne modularne reaktorje (SMR), ki jih razvijajo v sodelovanju s podjetji Rolls-Royce, Hitachi in drugimi. Kot navaja Guardian, evropske države vidijo jedrsko energijo kot "protiutež nestanovitnosti obnovljivih virov in kot geopolitično varnejšo izbiro".

Z vidika tehnoloških podjetij ti premiki pomenijo razpad tradicionalnih energetskih meja. AI-centri dobivajo elektriko ne le preko sonca in vetra, temveč tudi preko jedrskih pogodb. Rezultat je nov energetski red, v katerem tehnološki sektor neposredno vpliva na nacionalne energetske strategije – od lokacije postavitve novih centrov do oblikovanja dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar