DeepSeek: Tuja podjetja uvajajo kitajski klepetalnik, domača še ne

Prihod kitajskega klepetalnika DeepSeek je nedavno presenetil in razburil finančne trge, saj vlagatelji niso pričakovali, da so kitajski razvijalci sposobni z nižjimi stroški in v tako kratkem času doseči podobne rezultate kot ameriška konkurenca. Toda, kot smo ugotavljali s strokovnjaki, je bil kitajski napredek na tem področju zgolj vprašanje časa, saj po eni strani Ljudska republika v razvoj visoke tehnologije že nekaj let vlaga silna sredstva, po drugi pa so Kitajci zelo vešči prevzemanja zahodne tehnologije.

Eden izmed njih, član Laboratorija za računalniške komunikacije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, David Modic, je denimo že kmalu po predstavitvi kitajskega tekmeca dejal, da gre po zasnovi po vsej verjetnosti za nadgradnjo ameriškega klepetalnika ChatGPT. "Prepričan sem, da so temeljno tehnologijo prevzeli od zahodnih modelov, kot je ChatGPT," je dejal. Le nekaj dni po njegovi izjavi za Bloomberg Adria se je izkazalo, da je imel strokovnjak prav, ko je Financial Times poročal, da Microsoft in OpenAI sumita, da so kitajski razvijalci skopirali tehnološke skrivnosti klepetalnika. Le dva tedna pozneje se za praktične aplikacije enakovredne kitajske tehnologije umetne inteligence zanimajo tudi največja svetovna podjetja. Kaj pa domača?

Grobelnik: DeepSeek kot demokrat UI

Kopiranje ni nujno negativen pristop, še manj pa posledica. Dober poznavalec Kitajske Sašo Šmigić, direktor naložbenega sektorja pri Generali Investments: "Kitajci so izjemno dobri pri prevzemanju tehnologij, ki jo izboljšajo in aplicirajo tako, kot na Zahodu tega nismo sposobni izvesti," pravi. "Takšen je primer zračnega vzmetenja, ki ga zahodni avtomobilisti prodajajo za 10 tisoč evrov, Kitajci pa enako dobrega za tisoč evrov," pojasni na praktičnem primeru, "prav to pa je tudi njihova strategija na področju umetne inteligence (UI)."

"DeepSeek je demokratiziral UI," posledice za gospodarstvo povzame Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan, zaradi česar se zanj odloča vse več podjetij.

 

Priložnost za tehnološki sektor

Tako tehnološki vidik, o katerem govori Modic, kot tudi cenovni, ki ga izpostavlja Šmigić, sta glavna aduta porajajoče kitajske UI, zaradi česar je zanimiv za podjetja. "Če so podatki o stroškovni učinkovitosti razvoja DeepSeeka točni, bi to lahko bila spodbuda za manjša podjetja v tehnološkem sektorju," o prednostih kitajskega UI meni Rok Potočnik, višji upravitelj premoženja pri NLB Skladih. 

"Uporaba podjetjem daje možnost, da tudi z manjšimi viri (v primerjavi z Microsoftom, Meto in Alphabetom) uspešno sodelujejo v tekmi za prevlado na področju UI," dodaja.

Podobno razmišlja Grubelnik, ki praktične aplikacije klepetalnikov vidi na treh področjih: obdelava besedil, programiranje na računalnikih in obdelava slikovnega materiala, torej kreativna industrija. Pri tem pa opozarja, da je treba pri aplikaciji v delovnih procesih razlikovati med "generativno UI, kot so klepetalniki DeepSeek in ChatGPT in tradicionalno UI, ki se ukvarja z optimizacijo procesov in logistiko ter ji pravimo digitalni dvojčki".

Umetna inteligenca za volanom

Po svetu je kar nekaj podjetij, ki zmogljivi in racionalnejši (z vidika tehnologije čipov) DeepSeek poskušajo integrirati v svoje poslovanje. Nazadnje je največji proizvajalec e-vozil na svetu, kitajski BYD, v torek presenetljivo sporočil, da v vse svoje avtomobile uvaja napredni sistem za pomoč vozniku 'Božje oko'. Povsem v maniri popularizacije visoke tehnologije je koncern iz Šenžena, ki se prej kot klasično avtomobilsko podjetje trži kot tehnološko, napovedal, da bo tehnologija vgrajena tako v najdražje kot tudi najbolj cenovno dostopne modele. S tem namerava proizvajalec postati ključni tekmec ameriški Tesli na področju avtonomne vožnje.

Kot je za Bloomberg Adria dejal Hans-Jörg Vögel, ki pri bavarskem BMW vodi oddelek za sooblikovanje strojne in programske opreme, bo v prihodnjih letih ključna konkurenčna prednost znamk prav samodejna vožnja, podprta z AI. Tako so denimo Bavarci v zadnjih letih v tehnologijo avtonomne vožnje vložili dobrih 7 milijard evrov, veliki Volkswagen pa skoraj 20. Slednji je ChatGPT vgradil v informacijski sistem prenovljenega modela golf, ki je prvi serijski avtomobil, integriran s klepetalnikom. 

 

Podobno kot Modic tudi on pravi, da je pri integraciji AI na področju avtonomne vožnje pomemben nabor pravih podatkov. "Tu gre namreč za vprašanje varnosti. Zato morate podatke ustvariti umetno in jih kombinirati s tistimi resničnimi, zabeleženimi, s čimer v naslednji fazi ustvarite odlično analitično orodje za izdelavo algoritmov UI, ki bi lahko v prihodnosti nadzorovali vozila," je povedal. 

Avtonomna vožnja, podprta z AI, pa naj bi po napovedih ustanovitelja in predsednika družbe BYD Wanga Chuanfuja postala ustaljena varnostna funkcija, kot so varnostni pasovi in zračne blazine. Zgledu BYD naj bi po navedbah Inside EV sledili tudi kitajski znamki Voyah in Geely, pri čemer bo slednja DeepSeek uporabljala predvsem za učenje lastnega sistema UI.

Višja kakovost, nižja cena

Na vlak poceni, a zmogljive kitajske AI so zaradi zmanjšanja stroškov razvoja nazadnje skočili tudi drugi avtomobilski proizvajalci. Med njimi je tudi največji proizvajalec vozil na svetu Toyota, ki je s svojim tako imenovanim just-in-time (JIT) sistemom razporejanja sestavnih delov pred leti revolucioniral in usločil ne samo proizvodnjo vozil, ampak predelovalno panogo nasploh. Financial Times je denimo učinek DeepSeeka na popularizacijo AI primerjal prav z uvedbo Toyotinega sistema JIT. Potočnik iz NLB Skladov v zvezi s tem pravi, da je sicer težko oceniti vse potencialne učinke DeepSeeka, "vendar pa večja konkurenca običajno vodi k višji kakovosti storitev in nižjim cenam za končnega uporabnika".

Po poročanju Business Insider je od predstavitve DeepSeeka poleg Toyote vsaj 20 strank Amazonove storitve v oblaku AWS izrazilo željo po integraciji kitajskega klepetalnika v njihove procese delovanja. Med njimi so tudi Stripe, Cisco, Yelp in Workday.

"V vsakem primeru je konkurenca za nadaljnji razvoj tehnologije dobrodošla," pravi David Zorman iz Generali Investments. "Zato je tehnologija dostopnejša, kar lahko privede do Jevonsovega paradoksa, kjer cenejša tehnologija vodi v večjo porabo," pojasnjuje. Ključno pri nadaljnjem razvoju je, komu bo na teh modelih uspelo narediti uporabno vrednost, dodaja.

Pomoč pri logistiki in transportu

Trendu sledijo tudi domača podjetja, zlasti tista v logistiki. "Uporaba AI v naši panogi še ni razširjena, vsekakor pa bo hitro prišla prav v našem sektorju," pojasnjuje Peter Pišek, predsednik sekcije za promet pri OZS. Direktor avtoprevoznika Pišek & HSF logistics, ki smo ga ujeli ravno po enem izmed izobraževanj zaposlenih o uporabi AI, pri tem opozarja na vidik, o katerem govori Zorman: "Gre za učinkovito orodje, ki pa ga je treba znati uporabljati."

Po njegovem mnenju bi lahko z UI v panogi izboljšali delovanje informacijskih sistemov, optimizirali logistiko in se izognili tako imenovanim praznim kilometrom. "Vse skupaj bo dvignilo dodano vrednost," je optimističen Pišek.

Logistika je nasploh panoga, kjer so domača podjetja pri uporabi UI še posebej ambiciozna. Predsednica uprave Luke Koper Nevenka Kržan pravi, da jo uvajajo pri napovedni analitiki. "S pomočjo umetne inteligence in napovedne analitike bi lahko z veliko gotovostjo napovedali, ali bo šel neki kontejner, ki vsebuje določeno blago za končnega kupca, na vlak ali na tovornjak in kdaj se bo to zgodilo. Temu primerno bi jih lahko potem v pristanišču zlagali in se izognili neproduktivnim premikom," je povedala.

Zavarovalnica Triglav: Z AI nad prevare

Kot je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejal Gregor Kovačič, izvršni direktor področja za digitalno poslovanje in izkušnjo stranke v Zavarovalnici Triglav, tehnologijo uporabljajo dve leti, koristi njenih učinkov pa gredo v deset tisoče evrov. Začeli so z njeno uporabo v klicnem centru, danes pa tudi ocenjevalci škode z njeno pomočjo hitreje opravljajo svoje delo.

"Vloga zaposlenega je ključna, saj mora ta obdelati sporočilo, potem ko umetna inteligenca predhodno preveri, ali je v bazi že primeren odgovor," primer hitrejšega odgovora na vprašanja strank razlaga Kovačič. 

Pri tem pove, da so čas za pripravo odgovorov skrajšali s približno petih minut na pol minute. Lažje prepoznajo tudi poskuse zavarovalniških prevar: "Pri ugotavljanju škode s pomočjo AI smo ugotovili, da je vlagatelj zahtevka uporabil fotografije, ki so bile že predložene v odškodninskem zahtevku pred dvema letoma, kar bi bilo drugače skoraj nemogoče ugotoviti," je pojasnil.