Od nepremičnin do AI: Vzpon novega razreda Xijevih 'piflarjev', ki služijo milijarde

Globalna tekma za prevlado na področju AI-tehnologije med ZDA in Kitajsko tako od sodelujočih podjetij kot tudi držav zahteva neverjetna sredstva in napore. To posledično ustvarja nov rod superbogatih podjetnikov na obeh straneh Tihega oceana. Tako kot ima Moonshoot AI odgovor na sleherno potezo Anthropica, ima Kitajska za vsakega Sama Altmana, Daria Amodeija, Grega Brockmana ali Jensena Huanga svoj odgovor z Liangom Wenfengom, Yangom Zhilinom, Liujem Weijem in Wangom Xingxingom.

Imena ustanoviteljev in vodij kitajskih tehnoloških družb na Zahodu niso poznana, a gre za novi rod mladih milijarderjev, ki gradijo kitajski AI- ekosistem.

Novi rod kitajskih milijarderjev

Letno poročilo banke UBS o svetovnem razredu milijarderjev navaja, da je imela Kitajska lani kar 470 milijarderjev. Ljudska republika s tem zaostaja samo za ZDA, ki jih premorejo 924. A pomembna razlika so njihova starost, značaj in vrednote.

Kitajsko poslovno elito je pred leti poosebljal ekstrovertirani in pozornosti željni direktor Alibabe Jack Ma, o katerem se je po nenadnem umiku iz javnosti leta 2020 ugibalo, da si je zaradi kritike na račun bančnih regulatorjev prislužil nekaj mesecev partijske indoktrinacije v kitajskem prevzgojnem sistemu.

Časi zvezdniških zunajserijskih osebnosti v kitajski poslovni eliti so z vznikom AI minili. Geopolitično prerivanje med ZDA in Kitajsko je razvoj preusmerilo na ozek krog specifičnih tehnologij od klepetalnikov do čipov, kjer se uveljavlja novi rod mladih introvertiranih premožnežev. Ti v primerjavi s predhodniki cenijo zasebnost, prosti čas, mentalno zdravje in družinsko življenje s temu primernimi vrednotami vred.

Kontroverzen del kitajske poslovne kulture v zadnjem desetletju je bila tako imenovana rutina 996: delo od devetih zjutraj do devetih zvečer in šestdnevni delovnik. Idejo je populariziral prav Ma, sprejeli pa so jo tudi drugi lokalni tehnološki velikani. V družbi Pinduoduo, ki se ukvarja z e-trgovino, so mladi uslužbenci umirali zaradi preobremenjenosti.

Liang, ustanovitelj DeepSeeka, je na drugi strani dejal, da se človeški možgani lahko koncentrirajo le 6 do 8 ur na dan in da preobremenjenost vodi do napak. Liu Wei, 39-letni milijarder in soustanovitelj igralniškega podjetja miHoYo, pa zagovarja pristop, ki ga imenuje ''srečno delo, stalna rast'' in daje prednost duševnemu zdravju.

 

 

Prevladujoča značilnost nove kitajske poslovne elite je njihova mladost. UBS je v poročilu zapisala, da je približno 98 odstotkov superbogatih Kitajcev s premoženjem v vrednosti milijarde ameriških dolarjev ali več relativno mladih podjetnikov prve generacije. Reprezentativen primer mladega povzpetnika z revolucionarno idejo je Yang Zhilin, 34-letni ustanovitelj podjetja Moonshot AI, ki je 17. julija zamajalo borze in presunilo vodstva ameriških tehnoloških velikanov.

Leta 2024 je njegovo zagonsko podjetje ustvarilo le 2,4 milijona dolarjev prihodkov, danes jih okoli 300 milijonov. Skrivnost uspeha je bila genialna, a tvegana odločitev. Medtem ko so stroški za usposabljanje modelov in zaposlovanje raziskovalcev strmo naraščali, je Yang po izdaji DeepSeekovega keleptalnika R1 sklenil, da je Moonshot prehitro začel komercializacijo svojega modela Kimi, zato se je raje preusmeril na učenje modelov, pri čemer je opustil prizadevanja za trženje klepetalnika. Odločil se je, da bo Kimi odprtokodna različica modela AI, s čimer je v nasprotju s tekmeci uporabnikom omogočil prenos in uporabo na lastni strojni opremi.

Sredi julija 2026 je postalo jasno, da je bila njegova odločitev pravilna, saj je nesluteni uspeh Kimija pokazal, da za zmogljiv AI-model niso potrebni orjaški vložki ali izjemna računalniška moč ameriških superscalrjev. Podjetje se na krilih uspeha zdaj pripravlja na prvo javno ponudbo delnic, trenutno pa izvaja dva zaporedna kroga zbiranja sredstev. Financial Times navaja, da bo zbral najmanj 50 milijard dolarjev.

Novi kitajski tehnološki tajkuni so po navedbah Bloomberga skupaj vredni 100,5 milijarde dolarjev, kar se lahko kosa z neto premoženjem Billa Gatesa, ki znaša 105 milijard dolarjev.

 

 

''Hiše so za bivanje, ne za špekulacije''

Kitajski milijarderji so v veliki meri produkt strogo nadzorovanega gospodarstva in razvojne strategije države, ki trenutno stavi na zagotavljanje tehnološke avtonomije proti ZDA. Zato so v ospredju napredne tehnologije, kot so AI, čipi, humanoidna robotika, električna vozila, vesoljska tehnologija in preostali sektorji, ki sodijo med tako imenovane nove produkcijske sile – širok nabor naprednih industrijsko-razvojnih panog, ki jih Peking opredeljuje za prioritetne.

To na drugi strani pomeni, da se je močno zmanjšalo premoženje tistih posameznikov, ki so svoje premoženje ustvarili na račun nepremičninskih poslov, torej sektorja, ki že vse od pandemije stagnira in zavira rast azijske velikanke.

Zlom kitajskega nepremičninskega trga in upad povpraševanja po pisarniških prostorih med pandemijo sta prizadela Wanga Jianlina, ustanovitelja kitajskega podjetja za razvoj nepremičnin Dalian Wanda Group. Ta je zdaj vreden 4,4 milijarde dolarjev, kar je manj kot 31 milijard dolarjev leta 2017. Nepremičninski sektor, ki je na vrhuncu svojega delovanja prispeval do četrtine kitajskega BDP, je bil plod tesnega sodelovanja med podjetniki in lokalnimi oblastmi v provincah.

Veliko so izgubili tudi nekateri igralniški mogotci, ki so po JV Aziji gradili orjaške komplekse z igralnicami, dokler se ni komunistična partija odločila, da zatre poplavo iger na srečo, češ da imajo te kvarne učinke na populacijo.

Današnji podjetniki se pretiranemu izpostavljanju v javnosti izogibajo. Chen Tianshi, 41-letni šef čiparja Cambricon Technologies, se je na fakulteto vpisal že pri 16 letih, v javnosti pa se le redko pojavlja. O sebi pravi, da je ''navaden raziskovalec'', tako kot Liang Wenfengu, ustanovitelj DeepSeeka, ki je prav tako izmuzljiv.

Toda izogibanje soju žarometov ni le osebnostna lastnost, ampak ima tudi samoohranitveni namen. Primer Ma je nazorno pokazal, kaj se zgodi z vplivnimi mogotci, ki se v javnosti postavijo po robu centralni vladi. Pred dnevi se je zaradi podobno nepremišljenih komentarjev glede geopolitične tekme med ZDA in Kitajsko, sicer izrečenih v zasebnih pogovorih, znašel tudi Liang.

DeepSeek je v drugem krogu zbiranja sredstev potencialnim vlagateljem sporočil, da zaenkrat začasno prekinja postopek, potem ko so se v javnosti pojavili komentarji, ki jih pripisujejo Linagu o zaostajanju Kitajske v AI tekmi z ZDA. Razlog za to je po njegovem pomanjkanje dostopa do naprednih čipov Nvidie. Kot smo poročali, je Peking družbam v AI sektorju naložil strogo uporabo čipov domačih proizvajalcev, v nasprotnem primeru pa jim zagrozil z obtožbo veleizdaje.

Ekonomist in predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Mitja Kovač pravi, da je kitajski pristop planskega gospodarstva v primerjavi z Zahodom ''veliko bolj premišljen, metodičen in ciljno usmerjen ter z oprijemljivimi rezultati''. ''Pri njih bo zanimivo videti, s kakšnim modelom bodo nadomestili ekonomsko rast,'' pravi, vendar ''ideologija KPK (Komunistična partija Kitajske, op. p.) s krepitvijo nadzora v vseh vidikih upravljanja države ironično pohablja to namero''.

Odnos med kitajsko vlado in bogataši se je v zadnjih letih poslabšal tudi zaradi projekta 'stoletnih ciljev' za povečanje splošne blaginje in zmanjšanje neenakosti pod vodstvom kitajskega predsednika Xi Jinpinga. Starejše nepremičninske magnate, ki so se imeli za graditelje sodobne Kitajske, je vlada odtlej začela eksemplarično kaznovati. "Hiše so za bivanje, ne za špekulacije," je konec leta 2016 razglasil Xi in napovedal tektonske spremembe v nacionalnih razvojnih načrtih azijske velikanke.  

Kovač pravi, da je Kitajska s svojo ideologijo sama sebi v napoto, kar ponazori s primerom juana. ''Da bi spodbudila večjo globalno uporabo, bi se morala Kitajska odpovedati nadzoru nad menjalnim tečajem juana in opustiti nadzor nad kapitalskimi trgi, kar bi valuti omogočilo prosto kroženje,'' pravi. ''Toda KPK in kitajski oblikovalci politik se takšnemu nadzoru enostavno niso pripravljeni odpovedati in do zdaj niso pokazali veliko pripravljenosti, da bi se jim odrekli.''

Depositphotos

Partijska disciplina

Financial Times je pred časom poročal, da KPK širi svoj neposredni vpliv na korporativno upravljanje z vključevanjem partijskih odborov neposredno v vodstva družb. Ta premik političnim funkcionarjem in strankarskim organizacijam omogoča, da formalizirajo svoj nadzor tako v državnih kot zasebnih podjetjih.

Partijska disciplina in izrazit patriotizem sta vgrajena tudi v zadnjo generacijo AI-modelov. Ti so resda v skladu z napovedjo kitajskega predsednika Xija, češ da ''razvoj umetne inteligence ne bi smel biti samostojen podvig ene same države, temveč simfonija globalnega sodelovanja'', odprti, vendar to ne velja za njihove odgovore. Stroga pravila od kitajskih podjetij zahtevajo ideološko čistost v imenu nacionalne varnosti in družbene stabilnosti, zato klepetalniki cenzurirajo občutljive politične teme ali pa vpletajo razglašanje temeljnih socialističnih vrednot.

Ko se je Xi februarja 2025 pojavil na enem od redkih simpozijev, na katerem so bili zbrani ustanovitelji in direktorji največjih kitajskih družb, je novemu razredu poslovne elite podal jasne usmeritve. Podjetja morajo izboljšati način svojega vodenja, da bi zagotovila jasnost in pravičnost, je pojasnil in opozoril, da to vključuje organizacijo sodelovanja delničarjev, pozorno spremljanje poteka dela znotraj podjetja in zagotavljanje obvladovanja tveganj.

''Vsake nezakonite dejavnosti podjetij, ne glede na vrsto lastništva, je treba temeljito preiskati in obravnavati,'' je dejal in prisotne posvaril, da karkoli določi centralni odbor partije, ''je treba odločno in brez kompromisov izvajati''.

Toda državni nadzor in stremljenje k tehnološki avtonomiji po drugi strani prinaša tudi koristi, ki so ustvarile številne kitajske tehnološke milijarderje. Chen iz Cambricona je šest let delal kot raziskovalec na državni akademiji, preden je ustanovil proizvajalca AI-čipov. Njegovo premoženje se je od začetka leta 2024 povečalo za več kot 800 odstotkov na 21,5 milijarde dolarjev, kar je neposredna posledica navodila centralne vlade, ki družbam nalaga nabavo domače tehnologije, poroča Bloomberg.