Trump in Nvidia odpirata Armeniji vrata v svet umetne inteligence

Med hladno vojno je bila najmanjša republika Sovjetske zveze pomembno središče elektronike in tehnologije takratne komunistične velesile. Danes pa se Armenija hitro uveljavlja kot potencialno pomembno središče ameriške infrastrukture za umetno inteligenco.

Avgusta je sanfranciško zagonsko podjetje Firebird zagnalo podatkovni center v Armeniji, ki naj bi do konca prihodnjega leta dosegel zmogljivost 300 megavatov in vključeval več kot 70.000 najsodobnejših čipov družbe Nvidia. Petina računske zmogljivosti bo namenjena domačim uporabnikom, med drugim za podporo raziskavam, državnim ustanovam in zagonskim podjetjem, preostanek pa bo na voljo tujim družbam, tudi ameriškim, kot je Perplexity AI.

Kompleks v mestu Hrazdan, približno 45 kilometrov od prestolnice Erevan, naj bi postal največji računski grozd v regiji in bi se po navedbah Firebirda uvrstil tudi med največje v Evropi. Podjetje, katerega ustanovitelji imajo armenske korenine, v tem vidi pomembno gospodarsko priložnost z daljnosežnimi posledicami za Južni Kavkaz in sosednjo Srednjo Azijo. Firebird se v regiji že širi, medtem ko se velike sile potegujejo za vpliv na strateškem koridorju med Evropo in Kitajsko, ki povezuje obe območji mimo Rusije.

Podatkovni center je imel vlogo tudi pri prizadevanjih za sklenitev mirovnega sporazuma med Armenijo in sosednjim Azerbajdžanom po desetletjih konflikta zaradi spornega ozemlja. V spopadih je umrlo več deset tisoč ljudi, gospodarske vezi med državama pa so bile prekinjene. Po besedah ljudi, ki so sodelovali v pogajanjih, je ekipa predsednika Donalda Trumpa obljubila dovoljenje za izvoz Nvidiinih čipov, da bi spodbudila pogovore z Armenijo in prispevala k sklenitvi zgodovinskega sporazuma z Azerbajdžanom ob posredovanju ZDA.

Nvidia postaja del armenske geopolitične strategije

Vloga Nvidiinih čipov v tem dogovoru, o kateri je prvi poročal Wall Street Journal, je eden bolj nenavadnih primerov Trumpovega nekonvencionalnega pristopa k diplomaciji na področju umetne inteligence. Primer kaže, kako Trumpova administracija uporablja nekatera pravila o izvozu čipov, uvedena v času administracije Joeja Bidna, pri doseganju ciljev, ki segajo precej dlje od tehnologije, hkrati pa kritizira širši pristop svojih predhodnikov.

Dogovor obenem razkriva ambicije majhne države s približno tremi milijoni prebivalcev, ki si želi zagotoviti pomembno vlogo v hitro spreminjajoči se regiji. Kaže tudi, da se večletna prizadevanja Erevana za ustvarjanje pogojev za tehnološke naložbe in zmanjševanje zaskrbljenosti ZDA zaradi ruskega vpliva v Armeniji zdaj, v dobi umetne inteligence, začenjajo obrestovati.

"Suverenost je bila v Armeniji vse od osamosvojitve od Sovjetske zveze zelo pomembno vprašanje," je dejal Rich Goldman, ki je ustanovil armensko podružnico družbe Synopsys, velikana na področju načrtovanja čipov in pomembnega partnerja Nvidie. Prav to je po njegovih besedah povezano z "vsem tem strahom, da moraš imeti svojo umetno inteligenco".

Bela hiša na prošnjo za komentar ni odgovorila. Tiskovni predstavnik urada armenskega premierja Nikola Pašinijana pa je dejal, da ima premier jasen mandat za vzpostavitev miru z Azerbajdžanom. Dvostranski sporazumi, ki sta jih državi lani podpisali v Washingtonu, tudi na področju polprevodnikov in umetne inteligence, po njegovih besedah predstavljajo pomembne koristi, ki jih je Armeniji prinesel mir.

Od Rusije proti Silicijevi dolini

Armenija sodeluje z Nvidio že od leta 2019, ko je Pašinijan obiskal sedež podjetja v kalifornijski Santa Clari. To je bilo več let pred lansiranjem ChatGPT in začetkom razmaha umetne inteligence. Srečanje je organiziral Hakob Aršakjan, nekdanji poslanec in prvi armenski minister za visokotehnološko industrijo, ki danes vodi fundacijo za spodbujanje inovacij v Armeniji. V njenem upravnem odboru so tudi predstavniki tehnološkega in IT-sektorja iz armenske diaspore po svetu.

Večletna prizadevanja Erevana za ustvarjanje pogojev za tehnološke naložbe in odpravljanje zadržkov ZDA glede ruskega vpliva v Armeniji se v času razmaha umetne inteligence začenjajo obrestovati.

Armenija obrača pogled proti Zahodu

Nvidia je svojo prisotnost v Armeniji vzpostavila leta 2022, po ruski invaziji na Ukrajino februarja istega leta pa je iz Moskve v svojo pisarno v Erevanu preselila tudi del inženirjev. Izvršni direktor podjetja Jensen Huang je Armenijo obiskal leto pozneje. Po besedah Razmiga Hovaghimiana, izvršnega direktorja Firebirda, je bil njegov obisk eden od korakov, ki so pripeljali do ustanovitve podjetja.

Armenija se je leta 2023 začela oddaljevati tudi od Rusije, svoje največje trgovinske partnerice in glavne dobaviteljice orožja. Moskvo je obtožila, da ni izpolnila svojih zavez iz obrambnega sporazuma in preprečila vdora Azerbajdžana na njeno ozemlje. To je sledilo hitri vojaški ofenzivi Bakuja, s katero je Azerbajdžan prevzel popoln nadzor nad spornim Gorskim Karabahom. Ofenziva je sprožila množičen odhod tamkajšnjega armenskega prebivalstva in končala konflikt, ki je po razpadu Sovjetske zveze večkrat prerasel v vojno.

Erevan si je prizadeval okrepiti vezi z Zahodom, tudi na področju tehnologije, kjer ima Armenija dolgo tradicijo in veliko usposobljenih strokovnjakov. Toda načrte je zapletel Washington, ki je izražal zaskrbljenost, da bi Armenija lahko postala posredni kanal za dostop Rusije do ameriške tehnologije in tako prispevala h krepitvi vojaških zmogljivosti, ki jih Moskva uporablja v vojni v Ukrajini.

Armenski premier Nikol Pašinijan, levo, si je med uvodnim srečanjem Sveta za mir v Washingtonu 19. februarja segel v roke z azerbajdžanskim predsednikom Ilhamom Alijevom. Foto: Chip Somodevilla/Getty Images

Ameriške omejitve otežujejo dostop do čipov

Administracija Joeja Bidna je Kitajski in Rusiji že oktobra 2022 dejansko onemogočila dostop do najnaprednejših čipov za umetno inteligenco, hkrati pa je proti Moskvi uvedla še širši sveženj sankcij. V praksi pa se je izkazalo, da ukrepi niso povsem neprepustni. Kitajska tehnološka podjetja naj bi si zagotovila za več milijard dolarjev omejene Nvidiine opreme, medtem ko se ameriške komponente, tudi precej bolj običajne, redno pojavljajo v ruskih raketah. Do Rusije praviloma pridejo prek tretjih držav.

Armenija je del carinske unije pod vodstvom Moskve in še vedno formalno velja za rusko zaveznico. Kljub temu je Pašinijan v začetku leta 2023 zaradi pritiskov ZDA in Evrope uvedel stroge omejitve izvoza elektronike v Rusijo.

"Ne moremo si privoščiti, da bi se znašli pod zahodnimi sankcijami," je takrat dejal po poročanju lokalnih medijev. "V odnosih z Rusijo bomo ravnali tako, da se bomo temu izognili."

Nekaj mesecev pozneje je Washington ruskega predstavnika v polprevodniški industriji obtožil, da je za tihotapljenje mikročipov, namenjenih ruskemu orožju, ki napada ukrajinska mesta, uporabljal mrežo navideznih podjetij na Tajvanu, v Švici in Armeniji. Proti koncu leta 2023 je Bidnova administracija za izvoz čipov za umetno inteligenco v Armenijo in več kot 40 drugih držav uvedla zahtevo po ameriškem izvoznem dovoljenju. Na seznamu so bile med drugim večina nekdanjih sovjetskih republik in številne države Bližnjega vzhoda.

Prizadevanja Erevana, da bi Armenijo umaknili s tega seznama, doslej niso bila uspešna.

Armenija si utira pot do naprednih čipov

Armenija pa je kljub temu nadaljevala sodelovanje z Bidnovo administracijo, da bi si zagotovila dostop do nekaterih naprednih čipov. Leta 2024 je projekt državne univerze po več kot šestih mesecih pogajanj pridobil izvozna dovoljenja za 64 Nvidiinih najzmogljivejših pospeševalnikov H100. Po besedah Aršakjana, ki je sodeloval pri pridobivanju dovoljenj, je šlo takrat za največji superračunalnik v regiji.

Vzpostavitev projekta je trajala več kot leto dni, saj Armenija ni imela dovolj izkušenj z gradnjo podatkovnih centrov, je dejal Aršakjan. Projekt je tako prinesel dragoceno znanje o vsem, od specializirane gradnje do ameriških pravil glede izvoza tehnologije. Prav pridobljene izkušnje so pozneje omogočile tudi postavitev podatkovnega centra podjetja Firebird in še enega, ki ga je razvilo armensko podjetje Eleveight AI.

Eleveight AI zdaj razmišlja tudi o širitvi v Kazahstan, je povedal predstavnik podjetja, vendar za zdaj še ni sprejeta nobena dokončna odločitev.

Tudi večji podatkovni centri še vedno potrebujejo dovoljenje ZDA za uvoz naprednih čipov. Trumpova administracija je sicer omilila ključne dele Bidnovih omejitev izvoza čipov, vendar je večinoma ohranila pravila, uvedena leta 2023, medtem ko pripravlja svoj globalni okvir za umetno inteligenco. Pri tem se je že oprla na obstoječa pravila.

V Združenih arabskih emiratih in Savdski Arabiji so Trumpovi predstavniki denimo zadržali izvozna dovoljenja za čipe, dokler se zalivski državi nista zavezali k ukrepom, ki bi omejili morebiten dostop Kitajske do ameriške tehnologije in naložb v ZDA. V Armeniji pa so izvozna dovoljenja za čipe postala del pogajanj, ki so pripeljala do sklenitve mirovnega dogovora z Azerbajdžanom.

Sporazum, ki še ni podpisan, odpira pot vzpostavitvi pomembnega prometnega koridorja čez Armenijo, ki bi Azerbajdžan povezal z njegovo eksklavo Nahičevan ob meji s Turčijo. Gre za tako imenovano Trumpovo pot za mednarodni mir in blaginjo, ki naj bi jo skupaj upravljala ZDA in Erevan.

Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je v izjavi pojasnil, da je cilj projekta TRIPP "okrepiti blaginjo in varnost Armenije in Azerbajdžana ter z razvojem regionalne trgovine in povezljivosti razširiti poslovne priložnosti za ZDA, hkrati pa vzpostaviti nove prometne povezave med Srednjo Azijo in Kaspijskim morjem ter Evropo".

Ameriško zunanje ministrstvo je vprašanja o izvoznih dovoljenjih za čipe preusmeril na ameriško ministrstvo za trgovino, ki je pristojno za njihovo izdajo, vendar na vprašanja ni odgovorilo.

Premier Nikol Pašinijan in podpredsednik ZDA JD Vance v Erevanu 9. februarja. Foto: Kevin Lamarque/Getty Images

Po besedah predstavnika podjetja so Firebird in njegovi partnerji za dovoljenje za nakup Nvidiinih čipov prvič zaprosili v začetku leta 2025, še preden je bilo podjetje nekaj mesecev pozneje uradno ustanovljeno. Prvo serijo ameriških izvoznih dovoljenj so pridobili pred mirovnim vrhom v Beli hiši avgusta istega leta, je dejal predstavnik. Dodal je, da Firebird ni bil seznanjen z diplomatskimi pogovori, ki so takrat potekali.

Ni jasno, kdaj je Trumpova administracija prvič stopila v stik z Nvidio glede morebitne vloge podatkovnega centra pri uresničevanju predhodnega mirovnega dogovora. Pašinijan in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev sta ga sklenila isti dan, ko sta ZDA in Armenija podpisali memorandum o dvostranskem partnerstvu na področju umetne inteligence in polprevodnikov.

"Armenija ima izjemno nadarjene tehnološke strokovnjake ter živahen in hitro rastoč inovacijski ekosistem. Zato smo v njeno prihodnost začeli vlagati že pred mnogimi leti," je povedal predstavnik Nvidie. "Verjamemo, da lahko Armenija ustvari nove gospodarske priložnosti, te pa lahko okrepijo regionalne vezi in prispevajo k dolgoročni stabilnosti."

Pridobljena dovoljenja za izvoz Nvidiinih čipov Firebirdu omogočajo, da se Armenija približa vodilnim državam na področju računske infrastrukture za umetno inteligenco. Za primerjavo: savdsko podjetje Humain je lani po več mesecih pogajanj med Rijadom in Washingtonom dobilo začetno dovoljenje za 35.000 Nvidiinih čipov. To je del širšega načrta za namestitev več sto tisoč pospeševalnikov v zalivski regiji.

"Armenska in ameriška vlada sta izjemno podprli našo vizijo in načrte za rast v Armeniji," je dejal Hovaghimian. "Mir in regionalna stabilnost ustvarjata pogoje, v katerih lahko uspevajo naložbe, inovacije, rast in globalna partnerstva."

Firebird je začel poslovati prejšnji mesec, natanko leto dni po vrhu v Beli hiši. Pri tem uporablja čipe, za katere je podpredsednik ZDA JD Vance med februarskim obiskom Erevana dejal, da "preprosto ne obstajajo v večini držav".