Superračunalnik v Mariboru: Objekt je v gradnji, kaj bo z opremo?

Medtem ko se gradnja zgradbe 'tovarne umetne inteligence' v Mariboru bliža koncu, je do zagona superračunalnika, ki bo v njej deloval, še precej daleč.

Gradnja podatkovnega centra v Mariboru poteka po načrtih in bo končana to jesen, so sporočili iz organizacije Arnes (Akademska in raziskovalna mreža Slovenije), ki bo upravljala podatkovni center.

Manj gotovo je, kaj bo s samim superračunalnikom, ki bo v centru deloval.

"Predvideno je, da bo prva strojna oprema nameščena konec leta 2027 ali v začetku leta 2028, če bo vse potekalo, kot smo zastavili," je za Bloomberg Adria odgovoril Žiga Zebec, koordinator sedanjega superračunalnika HPC Vega pri inštitutu IZUM.

Inštitut IZUM bo upravljal tudi novi superračunalnik, ki bo postopoma nadomestil sedanji superračunalnik Vega. Ta je že zdaj najzmogljivejši računalnik v Sloveniji.

"Nakup nove opreme bo velik izziv, na katerega pa smo dobro pripravljeni," pravi Zebec. Kot razloga za izzive pri nabavi opreme je Zebec navedel razmah umetne inteligence, za katero je potrebno veliko računskih virov (računskih centrov), in geopolitično situacijo.

Nov superračunalnik bo optimiziran za razvoj in uporabo orodij umetne inteligence, kar pomeni, da bodo v njem delovale predvsem grafične procesne enote (GPU), je odgovoril Zebec.

 

"Načrtovano je, da bomo imeli približno 10 peta flopsov računske moči na centralnih procesnih enotah (CPU) in okoli 100  do 110 peta flopsov  računske moči na grafičnih procesnih enotah (GPU), ki so potrebne za razvoj umetne Inteligence," je odgovoril Zebec.

Natančnejših podatkov, koliko čipov in katere vrste želijo kupiti za novi superračunalnik, še ni, saj razpis še ni zaključen.

Razpis namreč poteka preko evropskega projekta EuroHPC. Poleg slovenskega centra bodo v sklopu EuroHPC zgradili še 'tovarne umetne inteligence' v Avstriji, Bolgariji, Franciji, Nemčiji in na Poljskem.

Vrednost načrtovanega slovenskega superračunalnika znaša okoli 140 milijonov evrov, od tega bo EU prispevala 67,5 milijona evrov.

Evropa zaostaja

Evropa, še zlasti pa jugovzhodna regija, močno zaostaja pri gradnji velikih podatkovnih centrov, je pred kratkim opozoril Miha Bobič iz podjetja Danfoss, ki podatkovnim centrom dobavlja opremo za hlajenje.

Največ podatkovnih centrov v Evropi gradijo v Nemčiji, med novimi članicami EU pa je 'zmagovalka' Poljska, je povedal Bobič na konferenci o investicijah v energetiki. Ko bo superračunalnik v Mariboru zgrajen in zagnan, bo Slovenija dobila tudi enega od večjih računalniških centrov, ki jih zdaj pospešeno gradijo po svetu, kot je povedal Bobič.

Tekma v gradnji računalniških centrov

Novi slovenski superračunalnik v Mariboru nastaja v času največjega investicijskega vala v podatkovne centre doslej.

Največja IT-podjetja na svetu, med njimi Amazon, Microsoft, Google (Alphabet), Meta in Oracle, naj bi letos skupaj porabila med 600 in 750 milijardami dolarjev kapitalskih izdatkov za podatkovne centre, AI-infrastrukturo, omrežja in energijo, navaja portal Axos, kar je več kot podvojitev zneska investicij v prejšnjem letu.

Po podatkih družbe Synergy Research Group imajo ZDA več kot polovico vseh največjih, tako imenovanih hyperscale podatkovnih centrov na svetu. Delež Evrope znaša približno 15 do 20 odstotkov, približno takšen je tudi delež Kitajske. Drugod po svetu je manj kot 15 odstotkov največjih podatkovnih centrov.