Slovenski satelit v vesolje na zasebni nemški raketi – evropski odgovor na SpaceX?

V orbiti okoli Zemlje kroži nov slovenski mikro satelit Trisat-S. Pred dnevi ga je v vesolje ponesla raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospce.

Satelit Trisat-S je izdelalo podjetje Skylabs iz Maribora v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI) in je že njihov tretji satelit, ki je poletel v vesolje, a tokrat prvič z raketo, ki jo je izdelalo zasebno podjetje.

Sama izstrelitev rakete Spectrum velja za uspeh, saj je nemškemu podjetju podvig uspel že v drugem poskusu. Za slovensko vesoljsko industrijo pa je uspeh toliko večji, ker je bil med tovorom tudi omenjeni satelit Tristar-S.

Do zdaj sta satelite Trisat v vesolje ponesli raketi Vega Evropske vesoljske agencije. Zakaj je bilo tokrat drugače in kakšni so cilji projekta?

"Evropska vesoljska agencija (ESA) ni neposredno sodelovala pri zasnovi, razvoju in izvedbi satelita Trisat-S, je pa odigrala ključno vlogo pri zagotavljanju priložnosti za njegovo izstrelitev," so za Bloomberg Adria pojasnili pri Slovenski vesoljski pisarni, ki deluje v okviru ministrstva za gospodarstvo.

Univerza v Mariboru se je s pomočjo pisarne prijavila na nemško tekmovanje Microlauncher Competition Nemške vesoljske agencije (DLR) v okviru programa ESA Boost! in tako dobila priložnost za polet satelita Trisat-S z raketo Spectrum podjetja Isar Aerospace.

"Izjemen tehnološki mejnik"

Pri prvih dveh misijah sta satelita Trisat in Trisat-R v vesolje ponesli raketi Evropske vesoljske agencije Vega in Vega-C. Zakaj je satelit Trisat-S tokrat poletel z zasebno raketo?

"Tega prehoda ne vidimo kot izbiro med agencijo ESA in zasebnim ponudnikom, temveč kot pomemben mejnik v razvoju evropskega vesoljskega ekosistema. Evropa želi ob obstoječih institucionalnih zmogljivostih zgraditi tudi močan in konkurenčen komercialni sektor, v katerem zasebna podjetja razvijajo nove nosilne rakete in ponujajo izstrelitvene storitve na trgu," so odgovorili iz Slovenske vesoljske pisarne, ki jo vodi Tanja Permozer.

Uspešna izstrelitev rakete Spectrum po njihovih besedah pomeni pomemben tehnološki mejnik na poti do neodvisnega evropskega dostopa do vesolja.

Slovenski satelit bo preizkušal tehnologije za prihodnje odprave v globoko vesolje Na krovu rakete Spectrum je v vesolje poletel tudi mikrosatelit Trisat-S, rezultat sodelovanja strokovnjakov Univerze v Mariboru in mariborskega podjetja Skylabs. Čeprav kroži v nizki Zemljini orbiti, njegov glavni namen ni opazovanje Zemlje, temveč preizkušanje tehnologij, ki bi jih lahko nekoč uporabili pri odpravah daleč od Zemlje. Satelit bo v prihodnjih petih letih preverjal, kako lahko majhna vesoljska plovila delujejo z zelo omejeno količino energije. Opremljen je s šestimi miniaturnimi kamerami, širokopasovnim komunikacijskim sistemom in sistemom za hibernacijo, ki omogoča dolgotrajno mirovanje satelita in temelji na primarnih baterijah. Takšna rešitev bi bila pomembna pri odpravah, kjer sončna energija ni na voljo ali pa je je zelo malo. "S satelitom Trisat-S v Zemljini orbiti namerno preizkušamo tehnologije, namenjene prihodnjim misijam v globoko vesolje," je povedal vodja projekta dr. Iztok Kramberger v objavi ob uspešni izstrelitvi v vesolje. Po njegovih besedah že zdaj preverjajo dolgotrajno hibernacijo z majhno porabo energije, miniaturne sisteme za zaznavanje okolice in avtonomno delovanje. Cilj je razviti temelje za prihodnje nanosonde, ki bi lahko brez stalnega nadzora z Zemlje samostojno delovale daleč od našega planeta.

Raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace je v vesolje poletela 5. septembra z izstrelišča na Norveškem, kar pomeni pomemben korak pri prizadevanjih Evrope, da bi okrepila svoj položaj v tekmovanju z ZDA na področju komercialnih vesoljskih misij, je poročal Bloomberg.

"Evropa ima zdaj suveren dostop do vesolja," je v izjavi dejal izvršni direktor podjetja Isar Aerospace Daniel Metzler in dodal: "Vstopili smo v novo poglavje evropskih vesoljskih poletov."

Raketa Spectrum je visoka 28 metrov in lahko v nizko Zemljino orbito ponese tisoč kilogramov tovora. Čeprav je manjših dimenzij kot rakete SpaceX Elona Muska, vodilnega igralca v panogi, velja za evropski odgovor na razvoj zasebne vesoljske industrije v ZDA.

Metzler je v izjavi po izstrelitvi dejal, da želi Isar prav z velikostjo rakete svojo ponudbo razlikovati od SpaceX. Manjša raketa namreč omogoča izstrelitve satelitov drugačnih dimenzij v določene orbite.

 

Spectrumu je izstrelitev uspela v drugem poskusu, potem ko je lani raketa eksplodirala po 30 sekundah od vzleta.

Isar je med podjetji, ki si prizadevajo izkoristiti povečano državno porabo za razvoj evropskih vesoljskih zmogljivosti.  Avgusta je z Evropsko vesoljsko agencijo podpisal pogodbo v vrednosti približno 200 milijonov evrov, s katero bo ESA pomagala financirati razvoj nosilnih raket, piše Bloomberg.

Evropa se želi osamosvojiti od ZDA

Isar se je v zadnjem letu od civilnih preusmeril tudi k vojaškim naročnikom, ki po navedbah podjetja zdaj ustvarijo približno 60 odstotkov naročil. Vojna v Ukrajini in večja prizadevanja Evrope za strateško neodvisnost ob vse bolj skrhanih odnosih z ZDA so dodatno okrepili potrebo po razvoju lastnih vesoljskih zmogljivosti.

Isar v bližini Münchna gradi tovarno, v kateri želi proizvesti do 40 raket na leto. Zanje je do leta 2028 že rezerviral izstrelitve, med drugim za misije ESA in Norveške vesoljske agencije.