Umetna inteligenca – nas bo Hrvaška prehitela (tudi) na tem področju?

V Mariboru že zdaj deluje največji superračunalnik v Sloveniji, a hkrati gradijo novega, veliko zmogljivejšega. Stavba na obrežju Drave že raste, 135 milijonov evrov vredno "tovarno umetne inteligence" naj bi opremili in zagnali prihodnje leto.

Kakšne koristi bodo imeli gospodarstvo, šolstvo in država v celoti?

"Maribor je središče Slovenije na področju umetne inteligence, zagotoviti moramo, da bo ostal vodilni center tudi v prihodnje," je včeraj na posvetu v Mariboru povedal Mitja Slavinec, profesor za fiziko na Univerzi v Mariboru.

Slavinec je opozoril na dejstvo, da so na Hrvaškem že napovedali uvedbo obveznega predmeta o umetni inteligenci v srednjih šolah, in na nevarnost, da bo Slovenija na tem področju zaostala za konkurenčnimi državami.

Gospodarstvo mora dvigniti produktivnost

V Sloveniji je produktivnost na zaposlenega zgolj 84 odstotkov povprečja EU, delež digitalizacije podjetij je velik le pri velikih podjetjih, pri malih podjetjih pa je zelo majhen, je povedal Matjaž Merkan, član UO Štajerske gospodarske zbornice. Trenutno Slovenija zaseda skromno 46. mesto na svetovni lestvici svetovne konkurenčnosti.

Umetna inteligenca dviguje produktivnost in dodano vrednost v podjetjih, zato bo njena uporaba za napredek Slovenije ključnega pomena, je povedal Merkan.

Katere kadre zdaj potrebuje gospodarstvo? Predvsem računalničarje in informatike, inženirje ter ekonomiste s poznavanjem algoritmov, je povedal Merkan.

Medtem ko je v preteklosti veljalo, da velika podjetja prevzemajo mala, zdaj velja, da hitra podjetja prevzemajo počasna, je opozoril Merkan. Z uporabo umetne inteligence pa se bo čas za sprejetje poslovnih odločitev skrajšal.

V energetiki UI napoveduje okvare, preden se zgodijo

V energetiki je uporaba umetne inteligence v veliko pomoč zaradi kompleksnih sistemov, zapletene regulative, razdrobljenih podatkov, presoje okoljskih vplivov in kibernetske varnosti, je povedal direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej. Na vseh teh področjih je umetna inteligenca zelo dobro orodje za podjetja.

Umetno inteligenco pri DEM uporabljajo tudi za napredno diagnostiko naprav in napovedovanje okvar, še preden se zgodijo, ter za napovedi proizvodnje iz sončnih elektrarn.

Tretjina proizvodnje hidroelektrarne Dravograd bo namenjena pogonu novega mariborskega superračunalnika. HE Dravograd je sicer najmanjša med elektrarnami DEM, a razmeroma velika v primerjavi z drugimi HE v Sloveniji, je povedal Tumpej.

V Mariboru želijo povečati število prebivalcev

Na visoko izobražene kadre in tehnološki razvoj stavi tudi mariborska občina. Župan Saša Arsenovič je napovedal ustanovitev fakultete za farmacijo na Univerzi v Mariboru, kar bi v povezavi z naložbo v tovarno zdravil Sandoza v Lendavi v mesto privabila visoko izobražene prebivalce. K temu bo pripomogel tudi center za umetno inteligenco, je povedal župan.

Na superračunalniku raziskujejo zdravila in načrtujejo rakete

Inštitut IZUM, ki upravlja največji slovenski superračunalnik HPC Vega, že zdaj zaposluje 130 ljudi, 11 jih dela na superračunalniku.

Superračunalnik raziskovalci in podjetja uporabljajo za izračune na področju vesoljskih tehnologij, molekularne biologije, razvoja zdravil, dinamike delcev za razvoj motorjev, oblike letal, raket, podmornic, je povedal Žiga Zebec, koordinator superračunalnika HPC Vega pri inštitutu IZUM.