Od novinarja do stroja za vsebine: Kako je Fabrizio Romano izgubil zaupanje nogometnega sveta

"No, pa gremo," so tri besede, ki so v zadnjih letih zaradi enega človeka postale sinonim za nogometni prestopni rok. Populariziral jih je nekdanji italijanski novinar, danes vplivnež Fabrizio Romano, ki je povzročil revolucijo na področju nogometnih prestopov. Njegovi kritiki, katerih število se iz dneva v dan povečuje, trdijo, da je šlo za spremembo na slabše.

Italijan iz Neaplja je svojo kariero zgradil na informacijah o prestopih, hitrosti objav, kontaktih in ugledu, da ve, kaj se v resnici dogaja v ozadju največjih poslov v evropskem nogometu. Njegova tržno učinkovita in nogometnemu svetu poznana fraza, v izvirniku "Here we go", pa je postala nekakšen pečat potrditve, ko je prestop praktično zaključen.

Toda njegova slava je kmalu dobila slab priokus, predvsem po več samopovzročenih polemikah, ki so ga iz spoštovanega nogometnega novinarja spremenile v nekakšnega tiskovnega predstavnika za različne evropske in azijske klube.

Pred več kot tremi leti je začel sprožati polemike, ko je opustil edino stvar, na kateri je izgradil svojo kariero – novinarsko prakso preverjanja informacij pri obeh straneh. Romano je podlegel svoji slavi in si nabral okoli 50 milijonov sledilcev na Instagramu ter 29 milijonov na X, nekdanjem Twitterju, pri čemer je dajal prednost hitrosti objav, ne pa njihovi natančnosti.

Romano je svojo novinarsko pot začel že kot najstnik, ko je nogometne prispevke pošiljal manjšim spletnim stranem in blogom. Nase je prvič opozoril z novico o prestopu Maura Icardija iz Barcelone v Sampdorio, dve leti pozneje pa se je pridružil Sky Sports Italia, kjer je delal pod mentorstvom uveljavljenega poročevalca nogometnih prestopov Gianluce Di Marzia. Hitro se je zavedal pomena vzhajajočih družbenih omrežij, predvsem Twitterja, kjer je začel objavljati kar v angleščini.

Prelomnica v Romanovi karieri je prišla januarja 2020 ob prestopu portugalskega nogometaša Bruna Fernandesa v Manchester United. Po tednih ugibanj je prestop potrdil z besedami "Here we go", ki so kmalu postale njegova blagovna znamka.

Burni odziv na družbenih omrežjih je zdaj 33-letnemu Italijanu dal razlog, da je svoj posel z nogometnimi prestopi preusmeril s klasičnega novinarstva na pristop, ki temelji na viralnih vsebinah na platformah. Njegov način poročanja je namreč zgrajen iz hitrih in stalnih posodobitev skoraj vsake faze klubskih pogajanj.

Negativni odziv nogometnega sveta

Ta pristop, skupaj z njegovimi sponzoriranimi vsebinami, iskanjem odzivov na omrežjih in kontroverznimi povezavami s klubi, je doživel veliko kritik, predvsem iz sveta, v katerem si je Romano zgradil kariero, novinarstva.

Eden od njegovih prvih večjih spodrsljajev je iz februarja leta 2023, ko je med uničujočim potresom v Turčiji in Siriji poročal, da so ganskega nogometaša Christiana Atsuja našli živega in ga rešili izpod ruševin. Pozneje se je izkazalo, da informacija ni bila točna, saj naj bi Atsu umrl že dan pred njegovo objavo.

Danski časnik Tipsbladet je februarja 2024 poročal, da naj bi z Romanom povezano podjetje klubom ponujalo plačane omembe na njegovih družbenih omrežjih, vendar je danski novinarski svet pozneje presodil, da je članek kršil novinarska etična pravila, zato ga je medij umaknil in objavil popravek. Kritik je bil deležen tudi zaradi načina poročanja o Masonu Greenwoodu, ki je bil obtožen poskusa posilstva in napada, po njegovem odhodu iz Manchester Uniteda.

Nogometni svet in zlasti liverpoolski navijači so ga lani poleti kritizirali, saj je po smrti napadalca rdečih Dioga Jote v prometni nesreči objavil več kot 100 objav o njegovi smrti. Očitali so mu, da je tragično smrt nogometaša izkoristil za prekomerno ustvarjanje vsebin in nabiranje všečkov, pri čemer je zbral odzive drugih nogometašev, da bi povečal obisk svojih strani na družbenih omrežjih.

Letos je italijanski vplivnež sprožil nov val kritik zaradi promocije Savdske Arabije, smo pisali marca. Romano je namreč na svojih profilih objavil sponzorirani video, v katerem je promoviral KSrelief, humanitarno agencijo, ki jo je ustanovila zalivska monarhija.

Na prvi pogled je šlo za običajno sponzorirano objavo, vendar je njen pomen širši zaradi vse večje vloge Savdske Arabije v svetovnem športu, kamor država v zadnjih letih vlaga milijarde dolarjev prek klubov, turnirjev in partnerstev z mednarodnimi organizacijami. Ker je šport postal pomembno orodje za krepitev njenega globalnega vpliva in izboljševanje podobe v tujini, Romanov video ni bil razumljen le kot oglas.

Njegovi novinarski kolegi so takrat Romanu namenili nekaj ostrih besed. John Cross iz Daily Mirrorja mu je rekel "sram te bodi", Matt Lawton iz časopisa The Times je zapisal, da so takšni primeri opomnik, zakaj ima pravo novinarstvo še vedno vrednost, Thom Gibbs iz časopisa Telegraph pa je primer opisal kot "nevaren trenutek za nogometno novinarstvo". Najostrejši komentar je prišel od raziskovalnega novinarja Nicka Harrisa, ki je zapisal, da Romano v resnici ni novinar, ampak vplivnež, ki unovčuje svoj vpliv.

Ob nedavnem prestopu napadalca Yana Diomandeja iz RB Leipziga v Real Madrid je med Romanom in nemškim novinarjem Florianom Plettenbergom vzniknil javni spor. Slednji je Italijanu očital, da je prestop z oznako "Here we go" predstavil kot sklenjen posel, čeprav niso bile dokončno dorečene pogodbene podrobnosti. Tudi Diomandejevi zastopniki naj bi zasebno zatrjevali, da dogovor takrat še ni bil dokončen in da je Romano z objavo prehitel dogodke.

Romano se je na kritike ostro odzval in objavil zasebna sporočila, v katerih ga je Plettenberg v preteklosti prosil za nasvete glede povečanja dosega na družbenih omrežjih ter hvalil njegovo delo. Plettenberg je nato opozoril še na primere Romanovih napovedi, ki se niso uresničile, med drugim na domnevno dogovorjeni prestop Marca Guehija iz Crystal Palacea v Liverpool. Obstajajo tudi drugi primeri, ko se je Romano zmotil, denimo glede domnevnega prestopa Joaa Pedra v Newcastle.

Diomande je sicer pozneje iz RB Leipziga dejansko prestopil v Real Madrid, pri čemer se je nemški klub ob naznanitvi prestopa obregnil ob Romana in zapisal "Here we actually go." (No, zdaj pa gre zares.)

Persona non grata nogometnega sveta

Kritiki Romanu očitajo, da s pogostimi posodobitvami ustvarja vtis razvoja tudi tam, kjer ga v resnici ni. Nekateri klubi in agenti se mu celo izogibajo, saj menijo, da lahko s prehitrimi objavami zmoti občutljiva pogajanja ali vpliva na njihov potek, naraščajoče nasprotovanje italijanskemu ustvarjalcu vsebin povzemajo angleški časopisi. Napetosti se kažejo tudi v odnosih s klubi. Southampton se je denimo po prestopu Madsa Roersleva pošalil, da Romano o poslu ni objavil niti enega tvita.

Romano postaja nepriljubljen tudi med nogometnimi navijači. Spletna skupnost r/soccer na družbenem omrežju Reddit s približno devet milijoni članov je vsebino italijanskega ustvarjalca vsebin prepovedala. Moderatorji skupine so mu očitali predvsem pretirano količino objav brez bistvenih novosti.

Kot smo pisali marca, v digitalnem gospodarstvu zaznavanje hitro postane tržno dejstvo. Dovolj je, da občinstvo ugotovi, da je meja med informiranjem in promocijo zabrisana. Zato je primer Romanova zanimiv tudi zunaj športa. Pokaže, kako danes deluje ekonomija pozornosti, kjer novinarji postanejo podjetniki, občinstvo pa postane trg. A v takšnem sistemu ugled postaja ključna poslovna prednost, kar pa italijanski novinar, zdaj ustvarjalec vsebin, izgublja.