Kako so klubi iz Premier lige zlomili letošnji prestopni rok

V evropskem nogometu obstaja izraz, ki se nanaša na ogromne vsote denarja, ki jih nogometni klubi običajno plačajo za prestope angleških igralcev v primerjavi z njihovo dejansko tržno vrednostjo. Imenuje se angleški davek in zdi se, da bi bilo to poletje ta izraz treba razširiti na davek Premier lige.

Pričakovalo se je, da bodo evropski klubi v tem prestopnem obdobju za nove igralce veliko zapravili, saj smo v letu svetovnega prvenstva, ko klubi za uspešne igralce na mundialu zahtevajo višjo ceno. Toda nihče ni pričakoval tako visokih številk.

Glede na prestopni sledilnik britanskega časnika Guardian so do četrtka evropski klubi iz prvih petih lig – angleške, španske, nemške, italijanske in francoske – v poletnem prestopnem roku zapravili skupno 6,2 milijarde evrov za nove igralce.

To je sicer manj kot v lanskem poletnem prestopnem roku, ko je skupna poraba znašala 6,55 milijarde evrov, pri čemer je treba opozoriti, da številni klubi prestope izvedejo na zadnji dan obdobja, ki je danes, v ponedeljek, 31. avgusta.

Letošnje poletno prestopno obdobje je v številnih pogledih rekordno, čeprav Neymarjev rekordni prestop iz Barcelone v PSG pred devetimi leti za 222 milijonov evrov še vedno ostaja nedosegljiv.

Angleži trošijo največ

Za te astronomske prestopne zneske so odgovorni predvsem angleški klubi, predvsem angleška 'velika šesterica' – v zadnjih letih najuspešnejši premierligaši Arsenal, Manchester City, Manchester United, Liverpool, Tottenham in Chelsea. Trenutno namreč zajemajo kar 48 odstotkov denarja, ki so ga angleški prvoligaši to poletje porabili za nove igralce.

Angleški klubi so do četrtka za prestope namenili kar 3,17 milijarde evrov. Povprečna cena najdražjih okrepitev v Premier ligi se je v zadnjem desetletju podvojila, prestopi, katerih vrednost presega 100 milijonov evrov, pa niso več redki.

Kot navaja Sky Sports, je bil pomembna prelomnica za angleško prvo ligo prestop angleškega reprezentanta Jacka Grealisha iz Aston Ville v Manchester City za 115 milijonov evrov leta 2021 (100 milijonov funtov). Ta je skupaj s skoraj 113-milijonskim prestopom Romeluja Lukakuja postavil novo cenovno merilo za ligo.

Med letoma 2016 in 2023 so bile cene v najdražji četrtini prestopov še razmeroma stabilne, nato pa so začele hitro naraščati. Leta 2023 so mejo 100 milijonov funtov (oziroma 115 milijonov evrov) presegli Enzo Fernández, Moisés Caicedo in Declan Rice, pozneje pa še Florian Wirtz in Alexander Isak.

V trenutnem prestopnem roku so visoke odškodnine dosegli tudi drugi igralci, ki pa po besedah številnih nogometnih analitikov in komentatorjev ne dosegajo več dovolj visoke ravni igre, da bi lahko upravičili svoje cene.

Kot primer vzemimo tri odmevne prestope v Premier ligi to poletje. Manchester City je za Elliota Andersona, vezista Nottingham Foresta in angleške reprezentance, plačal vrtoglavih 135 milijonov evrov, krepko nad njegovo tržno vrednostjo, ki je po podatkih portala Transfermarkt na dan prestopa znašala 110 milijonov evrov.

Tottenham je za Italijana Sandra Tonalija Newcastle Unitedu plačal 108 milijonov evrov ob tržni vrednosti 80 milijonov evrov, Chelsea pa za angleškega reprezentanta Morgana Rogersa Aston Villi 138 milijonov evrov ob tržni vrednosti 90 milijonov evrov.

Povprečna vrednost tako imenovanega vrhunskega prestopa – to je najdražjih 25 odstotkov javno razkritih trajnih prestopov v Premier Ligi – se je tako s 44,4 milijona evrov v sezoni 2024/25 povečala na 68,8 milijona v sezoni 2026/27, navaja Sky Sports.

Kaj premierligašem omogoča takšno razsipavanje

Rast omogočajo predvsem visoki prihodki od televizijskih pravic, sponzorstev in drugih komercialnih dejavnosti. Celo klubi s sredine lestvice pogosto zaslužijo več kot udeleženci Lige prvakov iz drugih evropskih držav. Zato številni niso več prisiljeni prodajati svojih zvezd, njihov izboljšani položaj pa dodatno zvišuje cene prestopov.

Visoke izdatke v ligi omogočajo rekordni prihodki angleških klubov, ki jih družba Deloitte za to sezono napoveduje v vrednosti 8,5 milijarde evrov. Rast prihodkov je prav tako posledica dobrih rezultatov angleških ekip na Uefinih tekmovanjih. Kljub naraščajočim prihodkom premierligaši vse od sezone 2017/18 skupaj niso ustvarili dobička, v analizi ugotavlja nogometni portal Football Benchmark.

Partner v skupini za športni posel pri Deloittu Tim Bridge je za Financial Times povedal, da je Premier liga daleč pred konkurenčnimi ligami, vendar angleški klubi dodatne prihodke prepogosto porabljajo za nakupe in visoke plače igralcev. "S finančnega vidika je to skoraj tako, kot da bi se liga sama požirala, saj klubi vsako leto potrebujejo znatne dodatne finančne vire," je dejal.

Depositphotos

 

Finančna pravila visokih izdatkov za igralce niso ustavila. Plačila odškodnin so pogosto razdeljena na več let, kar zmanjšuje njihov takojšnji računovodski učinek. Prestopi nad 115 milijonov evrov bodo zato verjetno ostali predvsem domena največjih angleških klubov, vendar so že precej bližje pravilu kot izjemi. Take skrbi so bile delno vzrok za uvedbo novih predpisov v tej sezoni, ki omejujejo porabo klubov za igralce na 85 odstotkov njihovih prihodkov, povezanih z nogometom.

Po podatkih Transfermarkta je med desetimi največjimi zapravljivci poletnega prestopnega roka kar sedem angleških klubov. Londonski Chelsea je znova na vrhu, saj je to poletje za prestope zapravil skoraj 400 milijonov evrov.

Drugi je Tottenham s 354 milijoni evrov, na tretjem mestu pa Manchester City z 273 milijoni evrov, namenjenih za prestope. Med prvih deset se uvrščajo še Newcastle, Arsenal, Manchester United in Ipswich, ki se je letos vrnil v Premier ligo in za igralce zapravil celo več kot Barcelona.

Angleži niso edini

Vendar angleški prvoligaši niso edini, ki to poletje razsipavajo z denarjem za prenapihnjene vrednosti nogometašev. Eden najodmevnejših prestopov poletnega roka je bil prestop Yana Diomandeja iz nemškega RB Leipziga v madridski Real. Kraljevi klub je zanj plačal 125 milijonov evrov, kar pomeni, da je glede na njegovo ocenjeno vrednost 51,8 milijona evrov zanj preplačal kar 73,2 milijona evrov.

Če iz letošnjega prestopnega roka izločimo angleške premierligaše, je Real Madrid z 225 milijoni evrov največji zapravljivec v evropskem nogometu. Sledita španska Barcelona s 174 milijoni evrov in italijanski AC Milan, ki je za okrepitve, med njimi Gonçala Ramosa in Diega Moreiro, namenil 160 milijonov evrov.

V oči bode tudi odsotnost nekaterih najuspešnejših evropskih klubov. Zmagovalec zadnjih dveh finalov Lige prvakov, pariški PSG, je letos poleti za prestope zapravil 'zgolj' 152 milijonov evrov, münchenski Bayern 106 milijonov evrov, italijanski Inter pa 101 milijon evrov.