Formula 1 cveti, njen zalivski motor pa se ustavlja

Letošnja ameriško-izraelska vojna proti Iranu ni povzročila motenj le na globalnih naftnih trgih in v svetovnem letalskem prometu, vplivala je tudi na enega najbolj priljubljenih športov na svetu, formulo 1 (F1).

Ta sezona motošporta je bila zaznamovana s še nerešenim sporom med Washingtonom in Teheranom, zaradi česar sta bili doslej odpovedani dve dirki na Bližnjem vzhodu. Veliki nagradi Savdske Arabije in Bahrajna, predvideni za april, sta vodstvo formule 1 in krovna avtomobilistična zveza FIA odpovedala, usoda preostalih dveh regionalnih dirk v Abu Dabiju in Dohi, načrtovanih za konec leta, pa ostaja negotova.

Konflikt na Bližnjem vzhodu grozi, da bo formulo 1 prizadel ravno v času, ko ta šport doživlja razcvet, predvsem v Severni Ameriki, kjer je občinstvo pritegnil zaradi uspeha Netflixove serije in nedavnega filma F1: The Movie. Naraščajoča priljubljenost motošporta pa je spodbudila tudi rast cen delnic Formule 1.

Rasli so tudi prihodki organizacije, ki vse od prevzema družbe Liberty Media leta 2017 širi zlasti televizijsko občinstvo. Število navijačev formule 1 po vsem svetu je leta 2025 doseglo 827 milijonov, kar pomeni 12-odstotno povečanje medletno in kar 63-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2018.

Rast poslovanja športne franšize

Prihodki Formule 1 so se v prvem četrtletju 2026 medletno povečali za 53 odstotkov na 617 milijonov dolarjev. K rasti je prispevala tudi ena dirka več kot leto prej, prihodki od organizacijskih pristojbin, medijskih pravic in sponzorstev pa so dosegli 496 milijonov dolarjev.

Formula 1 je ustvarila 107 milijonov dolarjev dobička, medtem ko je Liberty Media ob vključitvi prihodkov MotoGP lansko izgubo v vrednosti 67 milijonov dolarjev preobrnila v 64 milijonov dolarjev dobička v prvem četrtletju.

Družba je v koledarskem letu 2025 poročala tudi o rasti prihodkov, in sicer o 14-odstotni rasti na rekordnih 3,87 milijarde dolarjev. Dobiček iz poslovanja je medtem zrasel za 28 odstotkov na 632 milijonov dolarjev.

Glavni prihodki, ki vključujejo medijske pravice, organizacijske pristojbine in sponzorstva, so leta 2025 dosegli 3,09 milijarde dolarjev. Sponzorstva so prvič po prevzemu družbe Liberty Media predstavljala več kot petino teh prihodkov, k rasti pa so prispevali novi partnerji, med njimi LVMH, Santander in Pepsi.

Povečuje se tudi obisk dirk. Pred izbruhom vojne na Bližnjem vzhodu je bilo za to sezono načrtovanih 24 dirk, ki naj bi potekale od marca do decembra. Lani je dirke F1 obiskalo rekordnih 6,75 milijona gledalcev, pri čemer je bilo razprodanih 19 dogodkov, na 11 prizoriščih pa so zabeležili nove rekorde obiska.

Obisk dirk se je tako povečal za štiri odstotke na 6,75 milijona gledalcev, televizijska gledanost pa za 21 odstotkov. Od prevzema leta 2017 so se letni prihodki Formule 1 povečali za skoraj dve milijardi dolarjev.

Vztrajna rast občinstva ter prihodkov od vstopnic in televizijskih pravic je družbi Liberty Media večkrat povrnila prvotno naložbo. Ta je pred devetimi leti Formulo 1 kupila za 4,4 milijarde dolarjev, danes pa je njena vrednost ocenjena na približno 25 milijard dolarjev.

Vojna premešala karte

Bližnji vzhod je postal ključni del zemljevida dirk F1. Po prvi regionalni dirki v Bahrajnu leta 2004 regija danes gosti štiri velike nagrade, vključno z zaključnima preizkušnjama sezone v Katarju in Abu Dabiju.

Zalivski državni skladi so vse bolj prisotni tudi v moštvih: savdski javni investicijski sklad ima manjšinski delež v ekipi Aston Martin, medtem ko bahrajnski Mumtalakat in abudabijski CYVN obvladujeta McLaren. Katarski investicijski sklad pa je leta 2024 pridobil skoraj 30-odstotni delež v podjetju Audi.

Čeprav so v regiji skoncentrirane štiri velike nagrade koledarja Formule 1, v zalivskih monarhijah, bogatih z nafto, šport vidijo kot pomemben del prihodnjega razvoja svojih gospodarstev. Katar je leta 2022 gostil svetovno prvenstvo v nogometu, Savdska Arabija pa bo mundial organizirala leta 2034. Čeprav velika nagrada Savdske Arabije trenutno poteka v Džidi, kraljevina na obrobju Rijada gradi novo dirkališče Qiddiya Speed Park. To bo del štiri milijarde dolarjev vrednega projekta, namenjenega diverzifikaciji državnega gospodarstva.

Rijad je moral svojo strategijo vrtoglavih športnih naložb že prilagoditi. Tako se je umaknil iz projekta LIV Golf, sprva dobičkonosne lige, ki se je uveljavila kot tekmica PGA Tour in privabila številne vrhunske igralce golfa.

Formula 1 se je morala v regiji že večkrat spopasti z varnostnimi krizami. Leta 2011 je bila zaradi arabske pomladi odpovedana Velika nagrada Bahrajna, leta 2022 je hutijevski raketni napad zadel naftno skladišče družbe Aramco v bližini Džide, lanska 12-dnevna vojna med Iranom in Izraelom pa je znova zamajala zaupanje organizatorjev.

A tokrat je drugače. Zaradi vojne bo oktobra svojo prvo dirko Formule 1 po devetih letih gostila Malezija. Jugovzhodnoazijska država se je namreč strinjala z izvedbo prestavljene Velike nagrade Bahrajna, ki bo na sporedu med dirkama v Azerbajdžanu in Singapurju.

Depositphotos

 

Morebitne spremembe v koledarju

Predsednik Formule 1 Stefano Domenicali je konec julija dejal, da bi se sezona 2026 lahko končala v Evropi, če zaradi konflikta na Bližnjem vzhodu ne bo mogoče izpeljati zadnjih dirk v Katarju in Abu Dabiju. Končna odločitev naj bi padla do sredine septembra.

Dirki sta za zdaj potrjeni in razprodani, vendar bo F1 ob nadaljnjem zaostrovanju razmer poiskala evropsko alternativo. Najverjetnejši kandidat za sklepno preizkušnjo naj bi bila Imola v Italiji, poroča BBC.

Domenicali želi kljub temu po preizkušnji v Las Vegasu 21. novembra izpeljati še eno dirko. Možnost, da bi Las Vegas gostil dve dirki v isti sezoni, so zavrnili, saj Formula 1 ne želi razvrednotiti dogodka, hkrati pa bi se v tem delu leta še bolj neposredno potegovala za pozornost ameriškega občinstva z ligo NFL.

Bahrajn naj bi prihodnje leto zaradi termina ramazana znova gostil uvodno dirko sezone. Če se razmere na Bližnjem vzhodu ne bodo umirile, ima Formula 1 pripravljene tudi alternativne scenarije. Uradni koledar, ki ga bodo predstavili jeseni, bo sprva predvideval običajen razpored, odločitev o morebitnih spremembah pa naj bi sprejeli proti koncu leta. Cilj ostaja sezona s 24 dirkami, poroča BBC.

Spremembe v dirkah

Sezona 2026 je prinesla tudi nekaj pomembnih sprememb pravil. Novi motorji Formule 1, ki približno polovico moči pridobivajo iz električnega sistema, so med dirkači naleteli na kritike, saj zaradi stalnega polnjenja baterij omejujejo vožnjo na skrajnem robu zmogljivosti.

Domenicali kljub temu meni, da so navijači spremembe sprejeli pozitivno, saj jih bolj kot zapletene tehnične podrobnosti zanima dogajanje na stezi. Podprl je načrtovane prilagoditve, ki naj bi v prihodnjih dveh sezonah zmanjšale vpliv pridobivanja energije, dirkače pa pozval, naj kritike podajajo konstruktivno.

Najbolj opazna sprememba je filozofija šasije in aerodinamike, smo pisali. FIA in Formula 1 želita kompaktnejše in lažje dirkalnike z aerodinamiko, ki manj kaznuje vožnjo v zavetrju tekmeca. Namen sprememb je povečati privlačnost športa kot medijskega produkta. Več prehitevanj pomeni zanimivejše televizijske prenose, večjo viralnost in manjše tveganje, da bi dirke postale dolgočasne. Hkrati se kot standard uvajajo napredna trajnostna goriva, s čimer želi F1 poudariti svojo vlogo razvojnega poligona za avtomobilsko industrijo.

Na drugi strani že potekajo razprave o pravilih, ki bodo veljala po letu 2030. Predsednik FIA Mohamed Ben Sulajem zagovarja vrnitev atmosferskih motorjev V8, medtem ko Mercedes in Audi podpirata ohranitev turbopolnilnikov. Domenicali pričakuje, da bo okvir prihodnjih pravil pripravljen do konca leta.

Glavni cilji so preprostejši pogonski sklopi, lažji dirkalniki, uporaba trajnostnih goriv in zadostna električna moč, da bo tehnologija ostala uporabna tudi za cestne avtomobile. Nova pravila naj bi voznikom hkrati omogočila bolj agresivno vožnjo brez sedanjih omejitev pri upravljanju energije.