Težko bi trdili, da svetovno prvenstvo ni bilo uspešno – čeprav je turnir zaradi doslej neprimerljivega posredovanja predsednika Donalda Trumpa zašel v dvome o svoji integriteti.
Potem ko je Španija v nedeljo po podaljšku z 1:0 premagala Argentino in osvojila svoj drugi naslov svetovnega prvaka, je najdonosnejši športni dogodek v zgodovini uspešno prestal vse izzive, s katerimi se je soočil. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je ob koncu turnirja v izjavi zvišala pričakovane prihodke v štiriletnem obdobju za približno dve milijardi dolarjev, poleg že prej ocenjenih približno devetih milijard dolarjev prihodkov, povezanih s svetovnim prvenstvom.
Predsednik Donald Trump in predsednik Mednarodne nogometne zveze (FIFA) Gianni Infantino stojita na odru, medtem ko španska reprezentanca po finalu svetovnega prvenstva FIFA 2026 na stadionu New York New Jersey 19. julija dviguje pokal za svetovne prvake.
Skupno je tekme in navijaške cone med svetovnim prvenstvom obiskalo več kot 15 milijonov ljudi, kar je največ v zgodovini tega tekmovanja. To je organizatorjem uspelo kljub rekordno dragim vstopnicam.
Tuji navijači in reprezentance so gostitelje v ZDA večinoma ocenili zelo pozitivno, kar je v ostrem nasprotju z vse bolj kritičnim odnosom do države zaradi carinske politike, vojaškega posredovanja proti Iranu in strožjih priseljenskih ukrepov. Prav slednji so afriškemu sodniku in nekaterim imetnikom vstopnic onemogočili prihod na prvenstvo. Toda sijaj turnirja je zasenčila FIFA, ki je po mnenju številnih znova dala prednost denarju in vplivu. Največ polemik je sprožilo Trumpovo posredovanje v primeru suspendiranega ameriškega nogometaša, nato pa še nepregleden postopek odločanja, ki se je na koncu razpletel tako, kot si je želel ameriški predsednik.
Primer Balogun
Španski kapetan Rodri je po nedeljskem finalu pokal za naslov svetovnega prvaka prejel iz rok predsednika Fife Giannija Infantina in ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Oba sta ob tem naletela na žvižge in neodobravanje s tribun, pri čemer je velik del kritik sprožil prav primer ameriškega reprezentanta Folarina Baloguna.
Med izločilnimi boji je Trump poklical Infantina in ga vprašal, ali bi lahko Balogunu, ki je po rdečem kartonu na tekmi proti Bosni in Hercegovini prejel prepoved nastopa za eno tekmo, omogočili igranje že v osmini finala proti Belgiji.
Kmalu zatem je disciplinska komisija FIFA izvršitev kazni odložila za eno leto, kar je bila poteza brez precedensa. Tako je ameriški napadalec lahko nastopil na tekmi, čeprav je belgijska nogometna zveza temu ostro nasprotovala.
Infantino je zatrjeval, da je disciplinska komisija pri odločanju delovala povsem samostojno, vendar je malokdo temu verjel. Navijači so opozarjali na njegovo tesno zbliževanje s Trumpom, med drugim tudi na nagrado FIFA za mir, ki jo je zveza ustanovila tik pred tem, da bi jo lahko podelila ameriškemu predsedniku.
Za številne kritike je bil to le nov primer dolgoletnih težav FIFA z verodostojnostjo, hkrati pa še en dokaz, da ZDA svoj politični vpliv uporabljajo tudi tam, kjer ga ne bi smele.
"Predsednik Fife bi moral odstopiti," je dejala 22-letna Chloe Ligsay, nogometašica iz Kalifornije, ki je v New York prišla spremljat prvenstvo v dresu ameriške reprezentance. "Šport in politika bi morala ostati ločena."
Na koncu pa sporna odločitev Američanom ni prinesla želenega učinka. Proti Belgiji so doživeli prepričljiv poraz z 1:4, zato polemike niso povsem zasenčile dogajanja na igrišču. Belgijska reprezentanca je škandal očitno še dodatno motiviral, Balogun pa je pozneje priznal, da je Trumpovo posredovanje ustvarilo nepotreben pritisk in močno zmotilo pripravo ameriške ekipe.
Po koncu tekme je Balogun najprej stopil do belgijskega selektorja.
Folarin Balogun je na tekmi šestnajstine finala svetovnega prvenstva 1. julija storil prekršek nad Tarikom Muharemovićem iz Bosne in Hercegovine.
"Po tekmi je prišel do mene. Vesel sem bil, da je to storil," je po srečanju povedal belgijski selektor Rudi Garcia. "Povedal sem mu, da ni on odgovoren za vse skupaj in da si ne zasluži kritik."
Primer Balogun sicer ni bil edini dogodek, ki je pokazal, kako močno se je politika prepletala s prvenstvom.
Po polfinalni zmagi nad Anglijo so Lionel Messi in nekaj argentinskih reprezentantov slavili ob transparentu, ki je izražal podporo argentinskim zahtevam po suverenosti nad Falklandskimi otoki. To je razjezilo britansko vlado, ki je od Fife zahtevala preiskavo. Spor glede otočja sega v leto 1982, ko sta se Argentina in Združeno kraljestvo zaradi Falklandskih otokov zapletla v vojno.
Pozornost je pritegnil tudi egiptovski selektor, ki je po zmagi nad Avstralijo v izločilnih bojih vihtel palestinsko zastavo. Iranska reprezentanca pa je opozarjala na težave, ki jih je povzročila ameriška politika sankcij. Ker ekipa ni smela običajno potovati po ZDA, je morala na vsako tekmo prileteti iz pripravljalne baze v Mehiki in se takoj po njej vrniti tja.
Več denarja, več težav
Kljub izjemnemu finančnemu uspehu letošnjega svetovnega prvenstva se FIFA sooča s številnimi vprašanji o prihodnosti tekmovanja. Novi format z 48 reprezentancami, ki se je marsikomu zdel preobsežen, je sicer prinesel nekaj nepozabnih zgodb o presenečenjih in prebojih manjših ekip. Kar sedem reprezentanc se je prvič v zgodovini uvrstilo v izločilne boje.
Infantino pa je že omenil možnost, da bi svetovno prvenstvo leta 2030 še dodatno razširili – na kar 64 reprezentanc.
Ameriški reprezentant Folarin Balogun (desno) se po tekmi osmine finala svetovnega prvenstva FIFA 2026 6. julija pogovarja z belgijskim selektorjem Rudijem Garcio.
Ni pa jasno, kako bi bilo treba svetovno prvenstvo v prihodnje razvijati. Turnir je že zdaj dosegel ogromne razsežnosti, saj se je v 39 dneh zvrstilo kar 104 tekem. Igralci so vse bolj kritični do prenatrpanega urnika, ki ga ustvarjajo FIFA, domača prvenstva in regionalne nogometne organizacije.
Tudi navijači so vse bolj nezadovoljni zaradi pretirane usmerjenosti nogometa v dobiček. FIFA je tokrat prvič uvedla dinamično določanje cen vstopnic, pri katerem se cene samodejno prilagajajo glede na povpraševanje in razpoložljivost. Posledica so bile rekordno visoke cene vstopnic.
"Do Fife imam mešane občutke," je na prvem polfinalu med Francijo in Španijo povedal Asad Hussain, navijač iz Nashvilla. "Menim, da FIFA svetovno prvenstvo organizira dobro, vendar so dinamično določanje cen, težave z vstopnicami in vizumi številnim ljudem močno otežili prihod na tekme."
Argentinski nogometaši s transparentom, ki podpira zahtevo države po suverenosti nad Falklandskimi otoki, po polfinalni tekmi proti Angliji 15. julija.
FIFA je iz letošnjega svetovnega prvenstva uspela iztisniti skoraj vse kar je lahko. Poleg deleža od prodaje hrane in pijače na stadionih ter preprodaje vstopnic zdaj prodaja celo dele igrišča, na katerem je bil odigran finalni obračun med Argentino in Španijo. Za 3.000 dolarjev lahko navijači dobijo majhen košček travnate površine, shranjen v smoli, skupaj z majhnim kristalnim pokalom svetovnega prvaka.
FIFA si je hkrati zagotovila tudi dodatne prihodke v prihodnosti. Navijači so na letošnjem prvenstvu glasno žvižgali ob spornih "odmorih za osvežitev", ki so prekinjali tekme. Čeprav FIFA poudarja, da so bili uvedeni izključno zaradi zaščite zdravja igralcev na turnirju v ekstremni vročini, so ti premori televizijskim hišam, kot je ameriški Fox, omogočili dodaten prostor za predvajanje oglasov.
Nekatere ocene kažejo, da se cena 30-sekundnega oglasa med svetovnim prvenstvom običajno giblje med 250.000 in 750.000 dolarji, odvisno od faze tekmovanja, privlačnosti obračuna in pričakovane gledanosti. Če bi bili na vsaki tekmi uvedeni dve prekinitvi za osvežitev, bi televizijske hiše dobile osem dodatnih 30-sekundnih oglasnih terminov na tekmo, kar bi na celotnem prvenstvu s 104 tekmami pomenilo 832 novih oglasnih mest.
Dodatni oglasni prostor bi lahko glede na cene oglasov in doplačila za najatraktivnejše termine prinesel skoraj 500 milijonov dolarjev prihodkov. To bi lahko pokrilo več kot polovico zneska, ki naj bi ga ameriški Fox plačal za televizijske pravice prenosa prvenstva. Posledično bi lahko FIFA pri naslednji prodaji medijskih pravic iztržila še več, saj je zveza že začela pripravljati trg za pravice prenosa svetovnega prvenstva 2030.
"Pričakovanja so bila visoka," je na medijskem dogodku dejal Cesar Conde, predsednik skupine NBCUniversal News Group, ki je v ZDA pridobila pravice za španski jezikovni prenos svetovnega prvenstva. "Toda tudi v najbolj optimističnih scenarijih si nismo predstavljali, da bo baza navijačev v ZDA tako številčna in strastna."
Vse večji prihodki FIFA otežujejo morebitne spremembe smeri, saj zveza in njene članice kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med igralci in navijači nimajo pravega interesa za preobrat. Razširitev svetovnega prvenstva na 64 reprezentanc bi za turnir leta 2030, ki bo potekal v šestih državah gostiteljicah, prinesla še več organizacijskih izzivov. Toda večje prvenstvo pomeni tudi več denarja za vse vpletene, kar dodatno utrjuje položaj Infantina.
Vsaka nacionalna zveza članica FIFE ima en glas pri pomembnih odločitvah, tudi pri izbiri predsednika zveze. Infantino, ki se je znašel pod plazom kritik, naj bi se marca 2027 za nov mandat potegoval brez protikandidata. FIFA ima 211 članic, ki so v zadnjih treh letih skupaj prejele 2,25 milijarde dolarjev sredstev. Za manjše nogometne države pa lahko že uvrstitev na svetovno prvenstvo pomeni izjemen finančni zagon.
Zelenortski otoki so z nastopom na prvenstvu zaslužili približno 12 milijonov dolarjev. Za državo z okoli 530.000 prebivalci je to pomemben prihodek, še posebej ob dejstvu, da nima niti enega igrišča z naravno travnato površino.
Infantino in Trump po finalu svetovnega prvenstva FIFA 2026 na stadionu New York New Jersey 19. julija.
"Želimo ustvarjati več prihodkov in jih tudi potrebujemo, saj v velikem delu sveta, približno 80 odstotkih držav, nogomet brez vlaganj in zaupanja nima možnosti za razvoj," je Infantino zapisal v sobotni izjavi. "Če tega ne bomo storili, bo nogometni razvoj še naprej skoncentriran v nekaj največjih državah, preostali svet pa bo ostal na isti točki."
Dan pred finalom svetovnega prvenstva je FIFA sporočila, da je "več kot 200 članic zveze" izrazilo podporo Infantinu pred njegovo ponovno izvolitvijo.
Ko se športni in finančni interesi ne ujemajo
Ena glavnih nalog FIFA je širjenje nogometa po svetu, za kar zveza namenja milijarde dolarjev. Toda med navijači je vse več nezaupanja, saj menijo, da so finančni cilji začeli prevladovati nad športnimi. Tudi spremembe pravil, ki naj bi pripomogle k bolj pravični igri, pogosto ne sprožajo le športnih razprav, ampak tudi vprašanja o njihovem komercialnem ozadju.
Na tekmi izločilnih bojev svetovnega prvenstva 2. julija v Torontu je navijače zajelo navdušenje, ko je Hrvat Joško Gvardiol zatresel mrežo in izenačil proti Portugalski.
Veselje pa je bilo kratkotrajno. Čeprav se je zdelo, da je bil zadetek povsem veljaven, ga je sodnik razveljavil, potem ko je senzor v žogi zaznal komaj opazen dotik soigralčeve glave oziroma las. Sistem je zaradi tega pokazal prepovedan položaj.
Pregled VAR-posnetka po poskusu zadetka Hrvaške na tekmi šestnajstine finala proti Portugalski na stadionu v Torontu 2. julija.
Po tekmi je hrvaška reprezentanca odločitev ostro kritizirala in jo označila za "zlorabo tehnologije". Kritiki pa so opozorili, da bi lahko orodja, ki naj bi nogomet naredila pravičnejši, v resnici škodila igri, namesto da bi ji pomagala.
Za Fifo to ni bil problem, temveč nova poslovna priložnost. Primer je del širšega načrta zveze, da s pomočjo umetne inteligence, računalniškega vida in drugih tehnologij spremeni način spremljanja ter upravljanja nogometa. FIFA je z vsake tekme že zbrala več kot 150 milijonov podatkovnih točk, zdaj pa išče načine, kako bi te podatke pretvorila v dodaten vir prihodkov.
"Komercialni potencial je velik," je v intervjuju dejal Romy Gai, glavni poslovni direktor FIFA.
.webp){kind=icon}
