Italija je dobila tisto, kar v tem trenutku najbolj potrebuje – zgodbo, ki vsaj za hip daje občutek izhoda. Po še enem kvalifikacijskem neuspehu in vse bolj realni možnosti, da izpusti tretje zaporedno svetovno prvenstvo, se je pojavila ideja, da bi do turnirja prišla kar mimo igrišča.
Predlog ni prišel s strani FIFE niti Rima, temveč Washingtona, iz kroga ljudi okoli Donalda Trumpa. Njegov odposlanec Paolo Zampolli je predlagal, da bi Iran na SP 2026 zamenjala – Italija. Argument je bil preprost in politično priročen, Italija je štirikratna svetovna prvakinja in kot taka "sodi" na največji nogometni oder.
V vsakem drugem kontekstu bi to zvenelo kot nostalgična pripomba, tokrat pa se je hitro razširilo kot viralna zgodba.
A prav tu se zgodba tudi konča. Najnovejši razvoj dogodkov takšen scenarij jasno postavlja na stranski tir. Washington je sporočil, da ne namerava blokirati nastopa Irana. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je dejal, da ZDA nimajo zadržkov glede njegovega sodelovanja, Donald Trump pa je poudaril, da športnikov ne želi kaznovati. V veljavi sicer ostajajo določene varnostne omejitve za posameznike, povezane z Iransko revolucionarno gardo, ne pa za reprezentanco kot celoto. Preprosto povedano, politične podlage za izključitev ni.
Kaj pravi FIFA
FIFA sporoča enako, le v bolj diplomatskem tonu. Iran je že uvrščen na prvenstvo in ga obravnavajo kot enakovrednega udeleženca. Organizator ne deluje kot institucija, ki išče zamenjavo, temveč kot tista, ki želi ohraniti že določen seznam reprezentanc.
Za Italijo je to bistveno. Ideja se zdi privlačna, ker prihaja v trenutku, ko se ji športna pot znova ni izšla, a nima nobene podlage ne v pravilih ne v praksi.
Ideja tudi v sami Italiji ni naletela na resen odziv. Prevladovali so zadržani komentarji, s poudarkom, da se na svetovno prvenstvo ne pride s političnimi odločitvami, temveč na igrišču, skozi kvalifikacije. To je hkrati najbolj natančen opis celotne situacije. Tudi če bi se odprlo dodatno mesto, bi ga Italija težko dobila. Tako po pravilih kot politično bi bil pritisk, da zamenjava pride iz Azije in ne iz Evrope, kar ideji dodatno jemlje težo.
Pravi pomen te zgodbe, zato ni v njeni verjetnosti, da bi se uresničila, temveč v kontekstu, v katerem se je sploh pojavila.
Kje je epilog
Italija ostaja ena največjih nogometnih blagovnih znamk na svetu. Za Fifo, televizijske hiše in sponzorje ima njen nastop na prvenstvu jasno komercialno vrednost. V tem smislu ideja, da takšna reprezentanca "spada" na mundial, ni nič novega.
A svetovno prvenstvo ne deluje po tej logiki. Politika ne more vsakič, ko vstopi v šport, ustvariti prostora za večje in privlačnejše trge. Zato je bila ta epizoda za Italijo prej kratkotrajen val upanja kot resna možnost.
Po novem razočaranju se je pojavila zgodba, ki ponuja navidezen izhod iz športnega neuspeha. Le da Iran, vsaj za zdaj, ne gre nikamor.
.webp){kind=icon}
