Več kot le čakanje na let: kako letališča spreminjajo terminale v destinacije?

Ko je bil terminal 1 letališča Harvey Milk v San Franciscu za leto 2025 razglašen za najlepšega na svetu, nagrada Prix Versailles ni bila priznanje zgolj njegovi arhitekturi in oblikovanju. Ta mednarodna nagrada projekte ocenjuje tudi glede na inovativnost, kulturno dediščino, okoljsko učinkovitost in družbeni pomen ter tako kaže, kako zelo se je vloga letališč v zadnjih letih spremenila. Nekoč so bila zasnovana predvsem tako, da so potnike čim hitreje pripeljala od vhoda do izhoda za vkrcanje, danes pa želijo ponuditi čim več razlogov, da se potniki zadržijo dlje, porabijo več in čas pred letom doživijo kot pomemben del potovanja.

Za to preobrazbo stoji zelo konkreten poslovni interes. Dlje ko potnik ostane na terminalu, večja je verjetnost, da bo uporabil njegove komercialne storitve. Mednje sodijo luksuzne trgovine in prodajalne brezcarinskega blaga, restavracije in kavarne, parkirišča, oglaševalski in poslovni prostori, nepremičnine, premium saloni ter številne druge storitve. Po podatkih Airports Council International (ACI) ti prihodki danes predstavljajo 36,7 odstotka vseh prihodkov svetovnih letališč, v Evropi pa njihov delež dosega 38,1 odstotka. Še pomembneje je, da z njimi letališča pokrijejo skoraj 48 odstotkov vseh stroškov poslovanja. Komercialne dejavnosti tako niso več zgolj dodaten vir prihodkov, temveč eden od temeljev njihovega poslovnega modela.

Letališče Marseille Provence je zasnovano kot podaljšek okoliške pokrajine. Velike steklene površine odpirajo pogled na provansalsko zaledje na eni strani in zaliv na drugi, leseni detajli pa spominjajo na zgodovinsko marsejsko pristanišče Vieux-Port in pomorsko tradicijo mesta | Prix Versailles

Kaj se spreminja na letaliških terminalih

Letališča v prihodnjih letih vidijo še precej prostora za rast prihodkov iz dejavnosti, ki niso neposredno povezane z letalskim prometom. Ti naj bi se do leta 2033 povečevali za približno tri odstotke na leto, s 73 na okoli 99 milijard dolarjev (85 milijard evrov). A razlog ne bo večja poraba posameznega potnika. Ta je še vedno pod pritiskom, zato bo rast predvsem posledica večjega števila potnikov. Letalski promet je že presegel predpandemične ravni, vendar potniki na letališčih še vedno ne zapravijo toliko kot leta 2019.

San Francisco International Airport | Jason O’Rear/Prix Versaille

Če število potnikov narašča, njihova poraba pa temu ne sledi, morajo letališča poiskati nove načine, kako povečati prihodek, ki ga ustvari posamezno potovanje. Letošnji Trinity Forum, največji svetovni dogodek, posvečen komercialnemu poslovanju letališč in prodaji potnikom, je izpostavil nekaj ključnih trendov, ki bi lahko v prihodnjih letih pomembno zaznamovali njihovo poslovno strategijo.

Eden od ključnih trendov je prehod od klasične maloprodaje k ekonomiji doživetij. Cilj letališč ni več zgolj to, da potnik med čakanjem na let kupi parfum ali spije kavo, temveč da terminal postane prostor, kjer se želi zadržati čim dlje. Udobni saloni, umetniške instalacije, vrhunska gastronomska ponudba in skrbno izbrana doživetja tako postajajo pomemben del celotne potovalne izkušnje.

Portland International Airport | Ema Peter/Prix Versaille

Prav to filozofijo uteleša Portland International Airport. Novi glavni terminal je zasnovan tako, da obiskovalec dobi občutek, kot bi se sprehajal po gozdovih pacifiškega severozahoda. Osrednji element notranjosti je mogočna valovita lesena streha, ki se razprostira na 36.000 kvadratnih metrih in je izdelana izključno iz lokalnih materialov. Obilo naravne svetlobe, rastlinja in zelenja še dodatno zabrisuje mejo med notranjostjo terminala in okoliško naravo.

A pozornost ni namenjena le videzu. Skrbno izbrane teksture in premišljena akustika, tudi zvoki žuborenja vode in šelestenja listja, pomagajo zmanjševati hrup in blažiti stres, povezan s potovanjem. V Portlandu so celo preproge zasnovane tako, da absorbirajo zvok in pomagajo ohranjati nizko raven hrupa. Cilj je jasen: čas od prihoda na letališče do vkrcanja narediti čim bolj prijeten.

San Francisco International Airport, terminal 1 | Jason O’Rear/Prix Versaille

V San Franciscu so šli še korak dlje. Nagrajeni terminal 1 ni več le prostor, kjer potniki čakajo na svoj let, temveč je postal prava kulturna točka. K temu pomembno prispeva muzej SFO, edini akreditirani muzej na svetu, ki se nahaja na letališču.

Po celotnem terminalu so razporejene umetniške in zgodovinske razstave, zato pot do izhoda za vkrcanje ni le sprehod mimo trgovin in restavracij, temveč tudi skozi svojevrstno galerijo. Med več kot 30 razstavljenimi deli je tudi stalna zbirka, posvečena življenju in delu Harveyja Milka, ameriškega politika in enega najvidnejših zagovornikov pravic LGBT, po katerem je terminal dobil ime.

San Francisco International Airport | Jason O’Rear/Prix Versaille

Nove navade, drugačna ponudba

Poleg same izkušnje potnikov postaja vse pomembnejši tudi lokalni značaj. Letališča so si bila nekoč precej podobna, danes pa želijo obiskovalcem že ob prihodu pokazati, kje so. Z arhitekturo, notranjo opremo in ponudbo zato vse pogosteje poudarjajo posebnosti kraja, v katerem stojijo. Dober primer je mednarodno letališče Yantai Penglai na Kitajskem. Njegov drugi terminal črpa navdih iz obalne pokrajine Yantaija, velikega pristaniškega in industrijskega mesta na vzhodu države, ter bližnje gore Kunyu. Detajli v notranjosti spominjajo na lesene trupe ladij in se poklanjajo pomorski zgodovini regije ter starodavni svilni poti.

Terminal 2 mednarodnega letališča Yantai Penglai na Kitajskem | Prix Versailles

Na letališču Marseille Provence je ta pristop dobil mediteranski pridih, podoben koncept pa lahko najdemo tudi na zagrebškem letališču Franjo Tuđman.

Novi terminal zagrebškega letališča je zasnovan tako, da potnikom že ob prihodu ponudi pogled na mesto in okoliško pokrajino. V njegovi podobi se pojavlja tudi eden najbolj prepoznavnih simbolov Zagreba, streha cerkve svetega Marka.

 

 

Posebno simpatična popestritev je tudi ZAG Flybrary, odprta knjižnica s približno 700 naslovi v hrvaščini in nekaj drugih jezikih. Potniki lahko med čakanjem na vkrcanje namesto v še en zaslon pogledajo v knjigo, s police vzamejo kriminalko, ljubezenski ali zgodovinski roman, pesniško zbirko ali drugo čtivo in ga vzamejo s seboj na pot. Članstvo, vpis ali knjižnična izkaznica niso potrebni. Knjigo preprosto vzamete s police, če pa imate v prtljagi knjigo, ki ste jo že prebrali, jo lahko pustite naslednjemu potniku. Tako tudi knjige na zagrebškem letališču dobijo svojo vstopnico za nov let in novo potovanje.

Detajl iz salona na letališču Marseille Provence, namenjen sprostitvi pred letom.| Prix Versaille

Med ključnimi trendi, ki jih izpostavlja Trinity Forum, je tudi trajnost. Ta ni več zgolj vprašanje arhitekture, temveč postaja vse pomembnejši del poslovne strategije letališč. Dober primer je letališče Roland Garros na otoku Réunion, kjer z naravnim prezračevanjem in drugimi rešitvami zmanjšujejo porabo energije. Letališče Kansai International Airport na Japonskem pa kaže na drugo pomembno smer razvoja: namesto nenehne širitve in gradnje novih zmogljivosti je mogoče obstoječo infrastrukturo posodobiti in jo bolje izkoristiti.

Kansai International Airport u Japanu | Populous /Prix Versaille

Letališča bodo vse bolj delovala kot povezani ekosistemi, v katerih bodo letalske družbe, trgovci, gostinci in blagovne znamke skupaj oblikovali ponudbo v terminalih. Hkrati se spreminjajo tudi navade novih generacij potnikov, ki pričakujejo bolj prilagojeno ponudbo, več digitalnih vsebin in pristnejša doživetja.

Letališče Roland Garros  | Bouba/Prix Versaille