Stephen Smith (56), britanski zbiratelj umetnin, od leta 2024 grafike kupuje prek platforme MyArtBroker, ki se ukvarja s prodajo in upravljanjem umetniških del na sekundarnem trgu. Takrat je za 7.500 funtov kupil grafiko Echo britanske abstraktne umetnice Bridget Riley. Pri nakupih uporablja tudi orodje platforme za hitro oceno vrednosti, ki se mu zdi zelo koristno, saj, kot pravi, priznava, da je pri galerijskih nakupih prej pogosto plačeval preveč. Orodje mu po njegovih besedah daje dokaj realen in zanesljiv občutek, koliko je določen grafični list vreden v tistem trenutku.
Zelo težko je ugotoviti, kakšna je prava cena umetniškega dela, saj številne galerije cen sploh ne objavljajo, prodaja prek galerij in trgovcev pa večinoma poteka za zaprtimi vrati. Edini javno dostopni podatki prihajajo z dražbenega trga. To je za kupce pogosto neugodno: nekateri se zato ne odločijo za nakup, drugi pa imajo občutek, da so, tako kot Smith, za delo plačali preveč. Več kot polovica zbiralcev, ki so sodelovali v raziskavi za poročilo Art & Finance Report 2025, ki sta ga pripravila Deloitte Private in ArtTactic, je kot največjo oviro na trgu navedla prav pomanjkanje cenovne preglednosti.
Ikonična podoba žalostne Jackie Kennedy, ki stoji ob policistu, delo Andyja Warhola – barvna sitotiskarska grafika na platnu. Foto: Depositphotos
Kot odgovor na to vse več podjetij razvija orodja za vrednotenje, ki temeljijo na umetni inteligenci in zbirateljem omogočajo oceno cene posameznih umetniških del. Za zdaj se zdi, da takšna orodja povečujejo zaupanje novih kupcev, zlasti v nižjih cenovnih razredih, hkrati pa obstoječim zbirateljem pomagajo spremljati vrednost njihovih zbirk, menijo zbiratelji in strokovnjaki za umetnostni trg. Nekatera podjetja te modele vrednotenja uporabljajo tudi za ponujanje posojil, zavarovanih z umetninami, ali za zavarovanje umetniških zbirk.
Artscapy, platforma za upravljanje, prodajo in financiranje umetnin, zbirateljem ponuja brezplačne vpoglede v vrednost del ter plačljive storitve vrednotenja in dostop do strokovnjakov za umetniški trg. "Umetno inteligenco smo za vrednotenje začeli uporabljati že pri zelo zgodnjih različicah ChatGPT, zato svoj model razvijamo in urimo že tri leta in pol," pravi Alessandro De Stasio, izvršni direktor Artscapy.
V Artscapyju je model ChatGPT usposobljen izključno na skrbno izbranih virih podatkov, prodaji na umetnostnih dražbah, prodajah na platformi Artscapy, preverljivih zasebnih prodajah tretjih oseb ter podatkih zbirateljev Artscapy in dopolnjen z lastnim algoritmom podjetja. Ta članom omogoča spremljanje vrednosti njihovih zbirk ter služi kot osnova za ponudbe posojil in zavarovanj, zavarovanih z umetniškimi deli.
Brezplačne AI-ocene vrednosti del temeljijo na tem modelu. Ko zbiratelj naloži podatke in fotografije umetniškega dela, lahko za 59,99 funta naroči plačljivo storitev ocenjevanja, ki vključuje podrobno poročilo z ocenjeno vrednostjo dela ter analizo njegove verjetne likvidnosti in volatilnosti.
Medtem MyArtBroker pri svojem orodju za vrednotenje stavi na napovedno strojno učenje in se ne zanaša na generativne modele. Izvršna direktorica Charlotte Stewart pravi, da lahko uporabniki za hitro oceno sicer vprašajo tudi ChatGPT, a bo tak odgovor temeljil na splošno dostopnih podatkih. Težava je, opozarja, da je na umetniškem trgu danes več nezanesljivih oziroma "umazanih" podatkov kot kdaj prej. Kot primer navaja številne različice grafik Marilyn Monroe, ki jih je ustvaril Andy Warhol – od originalov in avtoriziranih izdaj do reprodukcij in posterjev, kar lahko resno zamegli realno oceno njihove vrednosti.
Reprodukcija ali original: na trgu obstaja na tisoče različic grafik Marilyn, ki jih je ustvaril Andy Warhol. Kako v takšni množici določiti pošteno ceno? Foto: Depositphotos
Algoritem platforme MyArtBroker združuje podatke o prodaji grafik in posameznih izdajah iz približno 400 dražbenih hiš, pa tudi informacije o zasebnih prodajah in trenutnem zanimanju zbiralcev na sami platformi. Poleg tega upošteva še okoli 40 dodatnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na vrednost dela, med njimi barvo, podpis in vrsto papirja. Sistem temelji na nadzorovanem učenju, pri katerem prispele podatke ves čas preverjajo strokovnjaki. "V vsakem koraku procesa je prisoten človek," poudarja Charlotte Stewart.
Če uporabnik v brezplačnem orodju za ocenjevanje izbere eno od grafik Andyja Warhola z motivom Marilyn, prejme okviren razpon poštene tržne vrednosti. Zbiratelji, ki želijo natančnejšo oceno, pa lahko zaprosijo za strokovno vrednotenje pri specialistih podjetja. Pri ocenjevanju sicer uporabljajo algoritem, hkrati pa upoštevajo tudi dodatne dejavnike, kot so stanje umetnine, njena redkost n provenienca, ki jih je še vedno najbolje presojati s človeškim očesom.
Za zaprtimi vrati
Ena ključnih težav tega sektorja je pomanjkanje zanesljivih podatkov o umetnostnem trgu. Več kot 60 odstotkov prodaje umetniških del se namreč odvija zunaj javnosti, prek galerij in trgovcev, brez objavljenih cen. Prav zato se številni razvijalci orodij za vrednotenje opirajo predvsem na rezultate dražb ter na podatke o zasebnih prodajah, ki potekajo znotraj njihovih lastnih platform. "Največje vprašanje za trg je, kako v večjem obsegu dostopati do podatkov o zasebnih umetniških transakcijah, saj je to izjemno zahtevno," opozarja Alessandro De Stasio.
Tudi Artnet, ki upravlja eno najpomembnejših baz podatkov o dražbenih cenah na umetnostnem trgu, se aktivno posveča temu izzivu. Leta 2025 je investicijsko podjetje Beowolff Capital prevzelo Artnet in hkrati postalo večinski lastnik platforme Artsy, vodilnega spletnega trga za umetniška dela.
Platforma Artnet, ki upravlja eno najvplivnejših baz podatkov o dražbenih cenah na umetnostnem trgu, se vse intenzivneje ukvarja z vprašanjem pomanjkanja preglednih tržnih podatkov. Leta 2025 je investicijska družba Beowolff Capital prevzela Artnet in hkrati pridobila kontrolni delež v platformi Artsy, vodilnem spletnem trgu umetnin. Izvršni direktor Beowolff Capitala Andrew Wolff, želi na tej osnovi razviti napredna orodja umetne inteligence in analitike, ki bi združevala Artnetove dražbene podatke z informacijami o primarni prodaji ter vedenju uporabnikov na Artsyju. Čeprav so podrobnosti projekta še v nastajanju, Wolff v takšnih podatkovno podprtih rešitvah vidi širok nabor uporab, od bolj informiranega kupovanja in prodaje umetnin do spremljajočih storitev, kot sta umetniško financiranje in zavarovanje.
“Guardians of the Secret“ Jacksona Pollocka. Foto: Depositphotos
Umetna inteligenca z naprednimi zmožnostmi prepoznavanja in primerjave podob ter hitrim pregledovanjem ogromnih količin podatkov iz muzejev, galerijskih razstav in vplivnih profilov na družbenih omrežjih lahko pomembno obogati baze informacij, na katerih temeljijo modeli za ocenjevanje vrednosti umetnin, zlasti na primarnem trgu. Andrew Wolff pojasnjuje, da bodo novi modeli platform Artnet in Artsy združevali zelo različne vire, od razstavnih zgodovin, strokovnih citatov in medijskih objav do signalov iz družbenih omrežij in spletnih iskanj. Po njegovih besedah je na umetnostnem trgu na voljo ogromno tako strukturiranih kot nestrukturiranih podatkov, ki lahko izboljšajo razumevanje vrednosti umetnin, podjetja pa so že začela razvijati pristope, s katerimi te informacije smiselno vključujejo v svoje modele.
Algoritem ali strokovno mišljenje?
A kljub hitremu razvoju imajo tovrstna orodja jasne meje. Nihče od sogovornikov ne verjame, da bi lahko umetna inteligenca nadomestila umetnostne svetovalce, cenilce in druge strokovnjake, ki zbirateljem pomagajo razumeti in obvladovati tradicionalno zaprt in nepregleden trg.
"AI zna obdelati vidne podatke, prebrati dražbene zapise in oceniti osnovne značilnosti umetniškega dela, kot so letnica nastanka, velikost in tehnika," pojasnjuje umetnostna svetovalka Aileen Agopian. Po njenem mnenju gre za zelo uporabno izhodišče, ki pa nikakor ne more nadomestiti poglobljenega človeškega razumevanja umetnosti.
"Woman with a necklace of gems " Pabla Picassa | Depositphotos
"Treba je razumeti, kako se posamezno delo umešča v širši opus umetnika, kakšna je njegova razstavna zgodovina, od kod prihaja in v kakšnem stanju je," pojasnjuje sogovornica. Ob tem dodaja, da lahko že dve deli istega avtorja, nastali v istem letu ter v enakem mediju in formatu, na dražbah dosežeta povsem različni ceni. Prav te razlike se zbiratelji najpogosteje naučijo prepoznavati s pomočjo svetovalcev in cenilcev ter v pogovorih z galeristi in dražbenimi strokovnjaki.
Po mnenju Mika Profita, izvršnega direktorja podjetja ArtLogic, se pri pretvarjanju umetnosti v zgolj številke izgubi njen bistveni del. ArtLogic razvija programske rešitve za galerije, umetnike in zbiratelje, Profit pa poudarja, da so novi AI pripomočki lahko koristni, če kupcem dajejo več samozavesti. Vendar opozarja, da pogosto zanemarijo zgodbo, ki stoji za umetniškim delom, ter odnose in strokovno znanje galerij, ki so na primarnem trgu ključni za delovanje celotnega sistema. Takšen poenostavljen pogled lahko po njegovem mnenju izkrivlja dojemanje vrednosti umetnine še preden jo kupec sploh vidi v živo.
Nelikvidnost umetniškega trga ostaja ena ključnih ovir. Tudi kadar zbiratelji prejmejo takojšnjo oceno vrednosti umetniškega dela, še ne pomeni, da ga lahko v tistem trenutku tudi kupijo ali prodajo, niti da bo cena dejansko takšna, kot jo kaže izračun. To velja celo za grafike iz večjih edicij. "Pri trgovanju z valutami imaš vedno jasno določeno nakupno in prodajno ceno," pravi Stephen Smith. "Pri umetninah pa gre bolj za orientacijske, teoretične vrednosti." Po njegovem mnenju umetna inteligenca predvsem novim zbirateljem pomaga pridobiti več samozavesti, zlasti pri cenejših nakupih, vendar se pred dokončno odločitvijo vedno posvetuje s strokovnjakom platforme MyArtBroker.
Čeprav takšna orodja olajšajo orientacijo na zapletenem in pogosto nepreglednem trgu, so praviloma le izhodišče v procesu odločanja, še posebej pri edinstvenih in visoko vrednotenih delih. Trg umetnosti namreč še naprej poganjajo človeški dejavniki, odnosi, zaupanje, izkušnje in čustva. "Kdor deluje v umetniški industriji, mora biti v svojem bistvu humanist," poudarja Alessandro De Stasio.
.webp){kind=icon}
