V času, ko so največja tehnološka podjetja – Amazon, Google, Facebook in Apple – vredna več kot mnoge države, se vse glasneje postavlja vprašanje: ali smo danes vsi postali digitalni kmetje t. i. oblačnih (angleško cloud) lordov? To je teza, ki jo je močno artikuliral ekonomist in nekdanji grški finančni minister Yanis Varoufakis, tudi na letošnjem Katarskem ekonomskem forumu, ki ga organizira Bloomberg. Tema je osrednja misel njegove knjige Tehnofevdalizem: Kaj je ubilo kapitalizem (Technofeudalism – What Killed Capitalism).
V knjigi Varoufakis trdi, da smo priča koncu kapitalizma, kot smo ga poznali, in vstopu v novo obdobje digitalnega fevdalizma. V tej novi dobi platforme – oziroma njihovi lastniki – delujejo kot fevdalni gospodje, medtem ko so uporabniki in delavci le podložniki, katerih svoboda je pogojena z dostopom do informacij in trga. "Ta podjetja ne prodajajo več zgolj izdelkov," opozarja Varoufakis. "Oddajajo vašo pozornost, čustva in podatke v najem – vas pa spreminjajo v digitalno zemljišče za izkoriščanje."
Yanis Varoufakis je o fiskalni politiki in političnih spremembah v Evropi razpravljal z novinarko Bloomberga Mishal Husain.Foto: Christopher Pike/Bloomberg
Varoufakis opozarja, da tradicionalni kapitalisti praviloma okoli 80 odstotkov svojih prihodkov porabijo za plače zaposlenih. Povsem drugačna pa je slika pri t. i. gospodarjih oblačnega kapitala, kot sta Amazon in Google – ti za plače namenijo le okoli odstotka svojih prihodkov. Kako je to mogoče? Ker se ne zanašajo zgolj na plačano delo svojih zaposlenih, temveč tudi na brezplačno delo uporabnikov. Vsaka naša objava, všeček, nakup ali ocena na teh platformah prispeva k njihovi vrednosti in rasti. In kar je ključno – ti podatki niso naši. So last platform, ki jih preprodajajo oglaševalcem in tako monetizirajo tudi naš brezplačni angažma.
Varoufakis gre še dlje: 'oblačni kapital' ne izkorišča zgolj uporabnikov, temveč tudi klasične kapitaliste preobraža v svoje vazale. Amazon na primer od prodajalcev zahteva provizije tudi do 40 odstotkov, da sploh lahko uporabljajo njegovo platformo. To Varoufakis poimenuje kot oblačna renta – digitalni fevd, ki nadomešča tradicionalne tržne odnose. Trgi naj bi bili javni prostori, kjer se proizvajalci in potrošniki srečujejo v decentralizirani izmenjavi. Nasprotno pa oblačni fevdi izolirajo kupce in prodajalce drug od drugega, povezave med njimi pa diktira izključno – algoritem.
"Vstopiti na Amazon je kot vstopiti v mesto, kjer so vsi trgi in ulice v zasebni lasti fevdalnega gospoda, ti pa si tam le podložnik – prisiljen trgovati in delati pod njegovimi pogoji," pravi Varoufakis. In postavi ključno vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi Amazon za en sam dan prenehal delovati? Posledice ne bi bile le gospodarske – povzročile bi kaos v svetovnih dobavnih verigah, maloprodaji in vsakdanjem življenju milijonov ljudi.
Preberi še
Amazon se pripravlja na udarec
Solidno prvo četrtletje, a za tekoče obdobje so nekateri napovedi pod pričakovanji analitikov.
02.05.2025
Trump poklical Bezosa po carinskem incidentu: 'Naredil je pravo stvar'
Amazon se je znašel v središču politične nevihte zaradi ideje o prikazu carinskih stroškov
30.04.2025
Amazon in Meta med vodilnimi podjetji v pobudi za potrojitev jedrskih zmogljivosti
Iniciativa Large Energy Users želi potrojiti svetovno jedrsko zmogljivost do leta 2050.
13.03.2025
Amazon presegel pričakovanja in obenem razočaral
Amazon ima težave pri umetni inteligenci in računalništvu v oblaku.
07.02.2025
Odgovor, ki ga ponudi, je v resnici novo vprašanje: kdo v resnici nadzoruje naš vsakdan, če en digitalni monopol drži v rokah vse – od blaga in informacij do dela?
Kapitalizem je mrtev. Dobrodošli v tehnofevdalizmu, piše v knjigi, ki jo je v Združenem kraljestvu izdala založba Penguin Books. Knjiga je bila razglašena za knjigo leta po izboru Financial Timesa. Foto: Bloomberg Adria
To kaže na temeljno spremembo v razmerju moči. Amazon, kot lastnik oblačnega kapitala, je postal sodobni fevdalni gospodar, ki najema dostop do trga malim prodajalcem in uporabnikom, obenem pa izčrpava visoke rente – in to brez lastne proizvodnje. "Njihova moč je tako globoka, da so danes ne le tržni posredniki, ampak tudi nepogrešljivi arbitri, kako, kdaj in po kakšni ceni se bodo blago in storitve distribuirali."
V knjigi je opisano zaskrbljujoče stanje sveta, v katerem živimo, kjer se z vsakim novim primerom, ki ga avtor navaja, vedno bolj počutimo kot muha, ujeta v kozarec.
Na to nevidno kontrolo je že pred petnajstimi leti opozoril Jaron Lanier v delu You Are Not a Gadget (Vi niste pripomoček). A ne le skozi ekonomske, temveč predvsem psihološke mehanizme. Lanier, vizionar in eden pionirjev digitalne dobe, v knjigi z zaskrbljenostjo izpostavlja, kako digitalne platforme brišejo našo edinstvenost: "Ljudje so spremenjeni v surovino sistema – predvidljive in manipulirane enote, ki jih algoritmi oblikujejo po svojih pravilih."
Lanier nas spominja, da algoritmi ne izbirajo le vsebin, ki jih vidimo, ampak tudi, kako se počutimo, hranijo naše strahove in frustracije ter nam odvzemajo resnično kontrolo nad samimi seboj. Prav tako opozarja na najbolj prefinjen način manipulacije v obliki dopaminskega učinka ob vsakem novem 'lajku' na objavi.
Še bolj radikalno v knjigi Ten Arguments for Deleting Your Social Media Accounts Right Now (Deset razlogov, da takoj izbrišete svoje profile na družbenih omrežjih) opozarja na previdnost glede digitalnih sledi – celotna vaša digitalna biografija na družbenih omrežjih se analizira in vrednoti, pogosto brez vaše popolne zavesti o tem. Vsak vaš čustveni odziv, vsak impulz je lahko algoritmično ocenjen, kar vpliva na vaše možnosti za zaposlitev, kredit ali družbeni status. A še pomembneje, kot poudarja, je vpliv na vaše dobro počutje.
Na koncept kontrole, ki vključuje upravljanje čustev in podatkov, se navezuje profesorica na Harvard Business School, avtorica in sociologinja Shoshana Zuboff v knjigi The Age of Surveillance Capitalism (Doba nadzornega kapitalizma) iz leta 2019, kjer nadzorni kapitalizem opredeljuje kot "enostransko prisvajanje zasebnih človeških izkušenj kot surovine za prevajanje v podatke o vedenju". Ti podatki se nato obdelujejo in prodajajo kot izdelki napovedovanja ter se prodajajo trgom prihodnjega vedenja – poslovnim kupcem s komercialnim interesom vedeti, kaj bomo naredili zdaj, kmalu in kasneje.
Vendar pa Zuboff poudarja, da nadzorni kapitalizem ni omejen le na tehnološka podjetja: "Ta ekonomska logika se je razširila na nove ekosisteme nadzora skoraj v vseh gospodarskih sektorjih – od zavarovalništva, avtomobilizma, zdravstva, izobraževanja, financ do vsakega izdelka, opisanega kot 'pametnega', in vsake storitve, opredeljene kot ‘personalizirana’."
Pisatelj, raziskovalec in tehnološki kritik Evgeny Morozov v knjigi The Net Delusion: The Dark Side of Internet Freedom (Iluzija mreže: Temna stran internetne svobode) opozarja na nevarnosti slepe vere v tehnologijo kot rešitev družbenih problemov. Medtem ko Zahod hvali internet kot demokratični dejavnik, se ista orodja uporabljajo za nadzor in represijo po vsem svetu. Morozov poziva h kritičnemu razmišljanju o tehnoloških obljubah, ki pogosto skrivajo interese močnih korporacij in držav, opozarjajoč na ideološki solucionizem – vero, da lahko programska oprema sama reši kompleksne družbene izzive.
Čeprav ni nujno, da se omenjeni avtorji strinjajo z Varoufakisom, da je kapitalizem mrtev, se vsi strinjajo, da je vidik kontrole, ki ga izvajajo velike tehnološke korporacije, privedel do večje neenakosti in polarizacije, ki ne vpliva samo na gospodarstva, temveč tudi na sociološke in politične sfere.
Knjiga Capital's Grave: Neofeudalism and the New Class Struggle" (Grobnica kapitala: Neofevdalizem in novi razredni boj) ameriške avtorice in profesorice politične teorije Jodi Dean, izdana marca letos, še dodatno poglobi tezo Yanisa Varoufakisa o naraščajoči neenakosti in kopičenju bogastva, ločenem od proizvodnje. Dean v delu poudarja, kako se nova klasa tehno-milijarderjev usmerja v prevzemanje delavskih prihodkov prek digitalnih platform, z uporabo nadomestil, taks in rent za kopičenje monopolnih dobičkov, namesto da bi ustvarjali vrednost preko proizvodnje blaga.
Primer tega je Uber, platforma, ki skorajda fevdalno izčrpava svoje voznike. Čeprav so Uberjevi vozniki formalno neodvisni, so ujeta v mrežo stroškov in nadzora, ki jim jih nalaga platforma - sami nosijo stroške goriva, vzdrževanja in zavarovanja, medtem ko Uber dejansko nadzira dostop do trga in določa pravila igre. Dean postavlja vprašanje: "Kdo je danes resnični lastnik proizvodnih sredstev? Voznik s svojim avtomobilom ali nevidni algoritem, ki določa, kdaj in koliko vozi?"
Varoufakis v knjigi uporablja Marxovo definicijo proletarja kot nekoga, ki nima lastništva nad produktom svojega dela, in trdi, da pod tehno-fevdalizmom "ne posedujemo več svojih umov". Po njegovem je vsak delavec med delovnim časom "oblačni proletarec", med prostim časom pa "oblačni kmet". Mali podjetniki, ki uspevajo, postanejo "oblačni vazali", tisti, ki se težko prebijajo, pa ostajajo "oblačni kmetje".
Dean vidi delavce v storitvenem sektorju, kot so medicinske sestre in učitelji, kot avantgardo družbenih sprememb, saj je njihovo delo neposredno povezano z ljudmi, ki jim služijo, in ga ni mogoče popolnoma avtomatizirati, zato imajo strateško vlogo pri spreminjanju odnosov med kapitalistično elito in ostalimi sloji družbe.
Varoufakis zaključi: "Da osvobodimo svoje misli, moramo kolektivno posedovati oblačni kapital. Oblačni kmetje, oblačni proletarci in oblačni vazali, združite se – nimamo kaj izgubiti razen svojih oblačnih verig."
.webp){kind=icon}
