Zaščita temeljne človekove pravice do svobode izražanja v digitalni dobi

Življenje v dobi digitalne revolucije in preobrazbe nam je prineslo številne pozitivne spremembe, od prihranka časa do hitrejše komunikacije. Svet je dostopnejši in prijaznejši, opravljanje mnogih nalog pa enostavnejše in učinkovitejše. Vpliv umetne inteligence (AI) in digitalnih tehnologij na naše življenje je večplasten in vpliva ne le na gospodarske, temveč tudi na socialne in kulturne vidike.

A sliši se vse več glasov tistih, ki opozarjajo na negativne učinke na duševno zdravje, ekonomske in socialne neenakosti ter izgubo zasebnosti in varnosti osebnih podatkov. To so nekatere izmed glavnih tem, ki jih dr. Susie Alegre obravnava v svoji knjigi Freedom to Think: Protecting a Fundamental Human Right in the Digital Age (Atlantic Books).

Dr. Alegre meni, da sta zasebnost in zaščita osebnih podatkov osnovni človekovi pravici, knjiga pa nas skozi 14 poglavij popelje na potovanje skozi zgodovino človekovih pravic v povezavi s svobodo izražanja, vse do današnjega dne. 

Avtorica ima odlične kvalifikacije za obravnavo te teme, je odvetnica za mednarodne človekove pravice ter strokovnjakinja za človekove pravice in tehnologijo, zlasti v povezavi z novo uporabo pravice do svobode izražanja v digitalnem kontekstu. 

Tehnološki preboj

Dr. Alegre poudarja, da je začela to temo jemati resneje zaradi Brexita in njegovega poteka, saj je med tem procesom imela napačen občutek varnosti zaradi algoritmov, ki so ji "dokazovali", da bodo prevladali glasovi za obstanek v EU. Opozarja, da so vse novice in ankete, s katerimi je bila v tem obdobju seznanjena, pa tudi njeni prijatelji na družbenih omrežjih, nakazovali takšen izid. Rezultati so pretresli njeno dojemanje realnosti in odprli njeno zavedanje o manipulaciji mnenja. 

Ne dovolite, da vam misli ubežijo kot metulji. Metuljev učinek je pojem iz teorije kaosa, ki opisuje, kako majhni vzroki lahko privedejo do velikih in nepredvidljivih posledic. Ime izvira iz metafore, da bi mahanje kril metulja v Braziliji lahko povzročilo tornado v Teksasu, kar prikazuje, kako drobne spremembe v začetnih pogojih sistema lahko močno vplivajo na njegov izid.  Foto: Depositphotos

Primer manipulacije, obravnavan v knjigi, ne vključuje nujno propagande, ki nekaj neposredno vsiljuje, vendar, kot opozarja avtorica, je lahko to tudi preprosto preusmerjanje pozornosti – da se vaše misli in pozornost premaknejo s pomembnih stvari na trivialne ali povsem drugačne, kot bi jih pričakovali.

Avtorica se ozre tudi na sam začetek interneta in opozarja, da njegov vpliv ni prišel čez noč, temveč se je postopoma vtkal v naše vsakdanje življenje. Splet smo začeli jemati kot nekaj samoumevnega, kot zrak, ki ga dihamo, ko pa smo spoznali, da lahko prinese tudi negativne posledice, je bilo že prepozno. 

Avtorica opozarja, da so naša stališča, mnenja in celo občutki oblikovani z okoljem in ljudmi, ki nas obkrožajo. Družbena omrežja so ta vpliv še okrepila, saj nevidni algoritmi oblikujejo našo realnost, ne da bi se tega sploh zavedali ali o tem razpravljali. Pod krinko praktičnosti tehnologija normalizira idejo, da je naše življenje mogoče prodajati in manipulirati z njim. Avtorica nas opominja, da je skozi zgodovino vedno obstajala želja ljudi, da nadzorujejo misli drugih. 

Izzivi duševnega zdravja v digitalni dobi

Digitalno obdobje prinaša številne izzive za duševno zdravje. Mnogi izmed njih so posledica specifičnih pojavov in trendov, ki so se pojavili z razmahom interneta in družbenih omrežij.

Psiholog prof. dr. Žarko Trebješanin me je opozoril na svojo študijo, ki preučuje neprimerno uporabo digitalne tehnologije ter tveganja in neželene vplive na čustveni in socialni razvoj otrok in mladostnikov, čeprav so ugotovitve uporabne za vse starostne skupine.

Profesor opozarja, da kritika novih tehnologij ni kritika njihovih zmogljivosti, ki so resnično osupljive, ampak kritika nas, ljudi, ker od njih pričakujemo več, kot lahko dejansko ponudijo. Namesto da bi računalniki delali za nas, pogosto delamo mi zanje, tako kot so zasnovani s strani programerjev. Te tehnologije nas ves čas držijo zasedene in priklenjene, medtem ko brskamo po sporočilih, slikah in novicah, všečkamo, komentiramo in podobno. 

Svoboda mišljenja vključuje pravico do spremembe in razvoja. Kaj o tem meni umetna inteligenca? Foto: Depositphotos

Pomembno je razumeti tudi generacijski razkorak med tistimi, ki so rojeni pred digitalno ero, in tistimi, ki so rojeni med ali po njej. Ti dve skupini se namreč razlikujeta ne le v dojemanju sveta, ampak tudi v delovanju svojih možganov. Profesor Trebješanin je pri tem opazil, da mladim primanjkuje čustvene pismenosti, starejšim pa digitalne pismenosti, kar je teza, ki ji pritrjuje tudi dr. Alegre. 

Delo dr. Alegre je do zdaj prejelo številna priznanja – The Financial Times in The Telegraph sta njeno knjigoo izbrala za eno najboljših knjig leta 2022, prav tako pa je bila uvrščena v ožji izbor za nagrado Christopher Bland, ki jo podeljuje Kraljevo književno društvo, za leto 2023. 

Oba opozarjata, da tehnologija napreduje s takšno hitrostjo, da zakonodaja komaj dohaja njen razvoj in težko zagotavlja zaščito tako posameznikom kot družbi. Smo na prelomnici tehnološke revolucije, kjer lahko, če se ljudje ne izobražujejo in ne zavedajo tveganj napredka, svoboda našega mišljenja postane še bolj ogrožena. 

Avtorica posebej izpostavlja pomen soglasja oziroma privolitve, predvsem v primerih, ko ne vemo, kako bodo naši podatki uporabljeni in kakšne posledice ima to lahko za posameznika. Glavna misel knjige je, da svoboda mišljenja vključuje tudi pravico do spremembe in osebnega razvoja, a ob stalnem vplivanju in oblikovanju naših navad se postavlja vprašanje, koliko je to dejansko mogoče. 

To ni ustvarjeno s stroji. Ali je mogoče, da je? Foto: Depositphotos

 

Kaj prikazuje statistika?

Narašča bojazen, da se bližamo času, ko ne bomo več sposobni samostojno presojati situacij, temveč se bomo prepogosto zanašali na aplikacije in programe, ki nam bodo narekovali, kako in o čem razmišljati. Avtorica opozarja, da je na nas, da se tega zavedamo in najdemo način, kako ohraniti neodvisnost ter preprečiti, da bi postali popolnoma odvisni od interneta in elektronskih naprav - telefonov, prenosnikov in podobno. Težava pa ni le v odvisnosti, temveč tudi v zdravju. Dolgotrajna uporaba telefonov je povezana z obremenitvijo oči, motnjami spanja, glavoboli in povečanem tveganju za depresijo ter anksioznost. A vprašanje ostaja: kako to vpliva na naše telo in miselnost?

Statistike iz preteklega leta kažejo zaskrbljujoče trende. Povprečen uporabnik pametnega telefona dnevno preživi približno štiri do pet ur na njem, nekatere študije pa kažejo tudi več kot pet ur. Najmlajši uporabniki poročajo o še večji uporabi, včasih tudi več kot sedem ur dnevno. To pomeni, da telefoni zavzemajo kar 17 do 28 odstotkov dneva, pri čemer uporabniki svoje naprave pogosto preverijo tudi do 96-krat na dan! 

To pomeni, da na svojih telefonih preživimo 88 dni na leto.

Obstaja bojazen, da bi lahko izgubili temeljno pravico do lastnega mišljenja, opozarja Alegre. Hkrati pa poudarja, da še vedno lahko prevzamemo nadzor nad tem, kako tehnologija vpliva na naše odločitve, in jo uporabimo kot orodje za osvoboditev, ne za omejevanje svobode razmišljanja.

Kot prvi korak predlaga prav to knjigo, v kateri dr. Alegre odločno zagovarja idejo, da je prihodnost mogoče zaščititi le, če človekove pravice prilagodimo zahtevam digitalnega sveta.