Olimpijka Sara Isaković: 'Psihološka pripravljenost v poslu ni drugačna od športne'

"Samo tisti, ki imajo pogum, da izvedejo enajstmetrovko, jo lahko zgrešijo," je nekoč dejal legendarni italijanski nogometaš Roberto Baggio. Toda večina se ga najbolj spominja prav po tem, da je v finalu svetovnega prvenstva leta 1994 proti Braziliji zgrešil odločilno enajstmetrovko.

Kazenski streli z bele točke so ena izmed najbolj stresnih situacij v svetovnem športu. To smo lahko videli 1. julija, ko so enajstmetrovke odločile usodo napredovanja slovenske nogometne reprezentance na evropskem prvenstvu v Nemčiji.

Številna velika imena nogometa, kot je italijanski selektor Fabio Capello, so streljanje enajstmetrovk opisali kot "loterijo" ali "srečo". Sreča ali ne, športniki pogosto pravijo, da med velikimi tekmovanji čutijo tako velik pritisk, da imajo težave pri doseganju rezultatov, ko je to najpomembnejše.

Ker šport velja za prispodobo poslovnega udejstvovanja, smo pod drobnogled vzeli vzporednice med pritiski v športu na eni in poslu na drugi strani.

Kaj se lahko naučimo od enajstmetrovk?

Geir Jordet je profesor psihologije, ki je več kot 15 let svetoval vodilnim evropskim klubom. S skupino raziskovalcev je analiziral videoposnetke vseh enajstmetrovk na tekmah lige prvakov, svetovnega in evropskega prvenstva od 1976 do danes. "To je psihološka igra," o rezultatih raziskave pove Jordet.

"Igralci zgrešijo več strelov pozno v strelskem obračunu, ko je pritisk večji," pove profesor, ki je ugotovil, da so tako imenovani superzvezdniki pri streljanju enajstmetrovk lahko ovira. "Po prejetju prestižne individualne nagrade igralci zadenejo 65 odstotkov strelov z bele – pred prejemom nagrade se ta številka giblje pri 89 odstotkih. Status poveča pritisk."

Jordetova raziskava še ugotavlja, da igralci, ki morajo doseči gol, zato da njihove ekipe ne bi takoj izgubile, zadenejo 62 odstotkov strelov, medtem ko se uspešnost strelov povzpne na 92 odstotkov, če zadetek pomeni takojšnjo zmago.

Pritisk v športu in poslu

Intenzivna tekmovalnost, težko priborjene zmage, odločnost in skupinsko doseganje ciljev so sestavine obeh svetov. Številne športne metafore in pristope se pač uporabljajo tudi v poslu.

"Tako vrhunski športniki kot uspešni managerji obvladujejo pritisk in se znajo učinkovito prilagoditi spremembam in izzivom," je povedala Laura Smrekar, soustanoviteljica Zavoda Vitae+, kjer nudijo podporo vrhunskim športnikom v prehodu na novo življenjsko pot po koncu njihovih športnih karier. "V športu je pritisk morda malo bolj predvidljiv, saj točno veš, kdaj bo prvenstvo ali tekma, in imaš čas, da se nanje pripraviš," pojasni razliko.

V poslovnem svetu je stopnja nepredvidljivosti lahko večja, meni Smrekar. "Konkurenca se lahko nenadoma spremeni, dvignejo se cene surovin, lahko pride do težav pri dobavi ali sprememb v zakonodaji. Poleg tega se lahko pojavijo tudi notranji izzivi, kot so odpovedi ključnih članov ekipe ali potreba po hitri prilagoditvi strategije," navaja.

Smrekar poudari, da je v obeh primerih ključna pripravljenost, vodenje pritiska in sposobnost hitrega odzivanja na spremembe. "Vrhunski športniki in uspešni managerji se naučijo upravljati stres in pritisk ter izkoristiti izzive kot priložnosti za rast in izboljšave. To zahteva ne le močno voljo, temveč tudi strategijo, disciplino in prilagodljivost v vsakodnevnem delovanju," pove.

STA

 

Olimpijka Isaković: 'Psihološka pripravljenost v poslu ni drugačna od športne'

Sara Isaković je na pekinških olimpijskih igrah leta 2008 s srebrno medaljo pisala zgodovino kot prva Slovenka, ki je domov prinesla olimpijsko kolajno v plavanju. Svojo pot je nadaljevala na kalifornijski univerzi Berkeley, kjer je študirala psihologijo, kasneje pa se je preselila v poslovne vode in med drugim deluje kot performance psihologinja.

"Nikoli nisem čutila pritiska, ne v športni karieri, ne na svoji poslovni poti," pove olimpijka. "Šport sem jemala kot igro in priložnost, da grem v svet ter vidim, kaj vse je mogoče." Več pritiska, tako Isaković, je čutila na olimpijskih igrah v Londonu, saj je na predhodni izvedbi iger osvojila medaljo in se je pričakovalo, da jo bo še enkrat.

"V poslovnem svetu je enako kot v športu," o vzporednicah med uspehom v poslu in športu pove Isaković. "Rezultati pridejo, ko imaš strast do dela in ko veš, zakaj nekaj počneš."

V športu brez fizične kondicije ne gre, pove olimpijka. "Na najvišji ravni športa so vsi izjemno fizično pripravljeni. Tu fizična pripravljenosti več ne pomaga – odtehtajo samozavest, pogum in drznost. V najbolj ključnih trenutkih je bolj pomemben psihološki del."

Isaković meni, da se psihološka pripravljenost v poslovnem svetu ne razlikuje od športne. "Gre za popolnoma enake stvari," pove plavalka. "Regulacija čustev, obvladovanje notranjega sveta, fokus, pripravljanje scenarijev, treniranje samozavesti … vse to je skupno tako poslovnemu kot tudi športnemu svetu. Razlike so zgolj v naporih; v športu so fizični, v poslu pa kognitivni."

Depositphotos

 

Vrhunski športniki in uspešni menedžerji

"Vrhunskim športnikom in uspešnim menedžerjem je skupna psihološka odpornost, ki jim pomaga, da se lažje soočajo z izzivi," pove psihologinja. "Uspešni menedžerji so ciljno usmerjeni, vedo kam gredo in zakaj delajo to, kar delajo. Delujejo z višjo ravnjo zavedanja, znajo se obvladovati in posledično lahko obvladujejo različne situacije in sprejemajo napake."

Skupna jima je vztrajnost, doslednost, osredotočenost, imajo močno ambicijo in jasno zastavljene cilje. Oboji se zavedajo, da vrhunski rezultati zahtevajo dolgotrajen trud in nenehno delo na sebi, našteva Laura Smrekar.

Medtem ko imajo vrhunski športniki ob sebi najboljše trenerje, serviserje, psihologe, fizioterapevte in druge strokovnjake, so uspešni menedžerji, obdani z izjemnimi strokovnjaki na različnih področjih, meni Smrekar. "Tako vrhunski managerji kot športniki, bodisi v ekipnih ali individualnih športih, vedo, da je za uspeh ključna dobra ekipa, ki deluje kot eno."

"Tako v športu kot v poslovnem svetu je ključno razumevanje dinamike tima, pritiska in sposobnost učinkovitega prilagajanja spremembam in izzivom. Oba imata tudi močan čut za strategijo in sposobnost hitrega odločanja, kar ju vodi k uspehu v dinamičnih okoljih. Vrhunski športniki in uspešni managerji se tudi zanašajo na napredne tehnologije in podatkovne analize, ki jima pomagajo izboljšati rezultate in optimizirati procese," sklene Smrekar.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar