Diskreten vhod brez oznak, recepcija, ki bolj spominja na dnevno sobo kot na poslovni prostor, ter vzdušje, v katerem se enako pogosto govori o poslu kot o načrtih za dopust, tako približno so videti sodobni zasebni klubi po svetu. Nekoč simbol stare aristokracije in zaprtih družbenih krogov danes doživljajo nov val priljubljenosti, vendar v precej drugačni obliki kot nekoč.
Od aristokratskih salonov do kreativnih skupnosti
Kot navaja mednarodna svetovalna družba Knight Frank, je bilo v zadnjih štirih letih v svetovnih metropolah odprtih več zasebnih klubov kot v prejšnjih treh desetletjih skupaj, kar jasno kaže razsežnost novega vala zanimanja za tovrstne družbene prostore. Zasebni klubi so od nekdaj igrali pomembno vlogo v družbenem in poslovnem življenju velikih mest, zlasti v ZDA in Združenem kraljestvu, kjer so že v 19. stoletju predstavljali stičišča poslovnih in družbenih elit.
Interjer znanega kluba Arts Club v Londonu. Foto: Arts Club
Članstvo je bilo nekoč pogojeno z ugledom, družinskimi povezavami ali poklicnimi dosežki, vstop pa je pomenil dostop do mreže stikov, ki je bila pogosto ključna za poslovni uspeh. Sčasoma pa so številni klubi izgubili del svoje privlačnosti. Ker so njihovo članstvo vse bolj sestavljale starejše generacije, je zanimanje upadalo, nekateri pa so se zaradi zmanjšanja števila članov celo zaprli.
Pomemben preobrat v dojemanju teh klubov se je zgodil na začetku 21. stoletja, ko je znani londonski klub Soho House odprl svojo lokacijo v newyorški četrti Meatpacking District in predstavil povsem drugačen model članstva. Namesto strogih pravil je novi koncept poudaril skupnost in izkušnjo, s čimer je tlakoval pot globalni širitvi.
Newyorška modna četrti Soho. Foto: Depositphotos
Po pisanju Bloomberga je bila prav pandemija tista, ki je s spremembo dinamike urbanega življenja močno vplivala na razvoj tovrstnih oblik druženja. Po letih izolacije, intenzivne digitalizacije in dela na daljavo je potreba po skupnostih in neposrednih stikih postala izrazitejša kot prej.
Tako se je pojavil val članskih klubov, ki ponujajo okolje, v katerem se krepi občutek pripadnosti in varnosti, dveh dejavnikov, ki sta pridobila na pomenu in se pogosto navajata kot ključna razloga za njihovo vse večjo priljubljenost. Naraščajočo prisotnost teh prostorov povezujejo tudi s preobremenjenostjo javnih mest v velikih mestih. Restavracije, kavarne in coworking prostori so vse bolj hrupni in prenatrpani, zato članstvo v zasebnih klubih postaja način za zagotavljanje mirnejšega okolja, ki omogoča večjo zbranost, diskretnost in kakovostnejše družbene interakcije.
Športni klubi in tečaji so dolgo veljali za ključna mesta povezovanja. Foto: Depositphotos
Prostori med službo in domom
Z vse večjo dostopnostjo zasebnih klubov v različnih cenovnih razredih se spreminja tudi njihova družbena vloga. Čeprav imajo nekateri še vedno čakalne sezname in stroge kriterije, so številni začeli ponujati bolj prilagodljive modele članstva, s katerimi želijo pritegniti mlajšo in poklicno raznoliko publiko.
Članstvo tako vse pogosteje temelji na interesih, poklicu in finančni zmožnosti, ne več na poreklu ali družbenem statusu. Kljub temu načelo selekcije ostaja ključni del njihove identitete, občutek pripadnosti določenemu krogu pa tisto, kar jih dela še posebej privlačne.
Hkrati se je spremenila tudi funkcija teh prostorov. Ti niso več le mesta za večerje in druženje, temveč večnamenski prostori za delo, počitek in družabno življenje, zato vse bolj spominjajo na t. i. "tretji prostor" med službo in domom. Z razvojem koncepta postajajo klubi tudi vse bolj specializirani: od tistih s poudarkom na zdravju in dolgoživosti, ženskih profesionalnih mrež, umetniških in izobraževalnih skupnosti do poslovnih klubov, namenjenih mreženju in izmenjavi znanja.
Spremembe so vidne tudi v oblikovanju prostorov, kjer se poudarek premika z rustikalnega, izpostavljenega prestiža k sodobnim, čistim linijam. Sodobni klubi vse pogosteje spominjajo na udobne in funkcionalne dnevne sobe, z natančno premišljeno atmosfero in kakovostno storitvijo.
VIP salon v klubu. Foto: Depositphotos
Po navedbah omenjenega poročila družbe Knight Frank vse večja razširjenost zasebnih klubov pomembno vpliva tudi na nepremičninski trg ter sektor gostinstva in hotelirstva, ki vse pogosteje prevzemata logiko članstva in skupnosti. Gostinci tako vse bolj "razmišljajo kot klubi," saj gostom ponujajo personalizirane izkušnje, programe in vsebine, ki spodbujajo lojalnost in daljše zadrževanje. Prisotnost prestižnega kluba lahko občutno poveča privlačnost in vrednost celotnih mestnih območij, zato se bližina takšnih prostorov pogosto uporablja kot prodajni argument pri oglaševanju nepremičnin. Raziskava, navedena v poročilu, kaže, da je povpraševanje po nepremičninah v radiju 15 minut vožnje od posameznih klubov dvakrat večje kot v okoliških območjih, hiše v neposredni bližini pa se prodajajo hitreje kot primerljive nepremičnine nekoliko dlje stran.
'Naj bo ta pijača na moj račun'. Foto: Francesca Volpi/Bloomberg
Kje je regija v tej zgodbi
Ocene kažejo, da bodo zasebni klubi na globalni ravni še naprej pridobivali pomen, vendar njihova nova priljubljenost odpira tudi določena vprašanja. Medtem ko jih nekateri vidijo kot odgovor na potrebo po kakovostnejšem, nadzorovanem in osredotočenem okolju za delo in druženje, jim kritiki očitajo subtilno vračanje selektivnosti in družbenega razslojevanja, tudi kadar to ni več formalno vezano na poreklo ali status.
V regiji za zdaj prevladujejo klasični poslovni in športni klubi, ki še vedno delujejo po tradicionalnejših modelih članstva, vendar se že kaže prostor za spremembe, zlasti v obliki hibridnih konceptov, ki združujejo poslovno mreženje, lifestyle vsebine in skupnosti po vzoru globalnih trendov. Ker se regionalna mesta vse bolj vključujejo v mednarodne poslovne tokove, ni izključeno, da se bodo tudi tukaj postopoma razvijali sodobnejši modeli zasebnih klubov, prilagojeni novim navadam in potrebam mlajših profesionalcev.
.webp){kind=icon}
