Vinska odkritja regije, ki jih boste želeli poskusiti

Ali 97 točk na tekmovanju Decanter World Wine Awards, velika zlata medalja na Mundus Vini v Nemčiji ali nacionalno priznanje na AWC Vienna v Avstriji res naredijo vino za vinsko zvezdo? Ali pa se njegova prava vrednost pokaže šele ob hrani, ko se vino in jed ujameta v popolno kombinacijo? In ali nas lahko tudi manj znane etikete presenetijo za mizo? Izbrali smo nekaj zanimivih eno-gastronomskih kombinacij, pri katerih smo upoštevali posebnosti posameznih vin, pa tudi lastne izkušnje, predvsem tiste najboljše, ki se širijo od ust do ust, med raziskovanjem vinske ponudbe v regiji.

Srbija

Da je Kameničarka 2022 Aleksandrović, vino iz avtohtone srbske sorte prokupac, na letošnjem tekmovanju Decanter World Wine Awards v Londonu prejelo platinasto medaljo, samo po sebi še ni razlog, da se je znašlo v našem izboru. Gre za prvo platinasto priznanje za to skoraj pozabljeno starodavno sorto, ki je nekoč uspevala na velikem delu Balkana. Srbsko vinarstvo je trenutno v velikem vzponu, 97 točk pa bo vinskem mojstru Božidarju Boži Aleksandroviću zagotovo pomagalo pri prepoznavnosti in prodoru na tuje trge. Toda pri tem izboru nas je pritegnilo nekaj drugega: sposobnost prilagajanja in iskanja novih poti, ki prinaša rezultate in je na globalnem vinskem prizorišču vse pomembnejša.

Aleksandrović

Dolgo je veljalo, da je prokupac lahkotno vino, od katerega ne gre pričakovati prav veliko. Vinar in vizionar Aleksandrović je želel to predstavo spremeniti, pri čemer se je povezal z regionalno enološko legendo Vladanom Nikolićem. Iz letnika 2017 sta ustvarila sortni Prokupac, zasnovan kot mogočno, polno in meditativno vino z izrazitim južnjaškim značajem. Toda rezultat ni bil tak, kot sta si želela. Aleksandrović je zato nadaljeval delo na klonski selekciji in obenem sledil svetovnim trendom, kjer so bila vse bolj priljubljena lahkotnejša rdeča vina. Tako je nastala Kameničarka, sodoben in izjemno posrečen odgovor na te trende, ki se odlično vključuje tudi v šumadijsko gastronomijo. Prokupac, ki ga je tradicija povezovala predvsem s hrustljavo pečenko in kuhanimi mesnimi jedmi, je dobil povsem nov obraz. Lahkotnejši, prefinjen, mehak in živahen, z značajem, ki spominja na modri pinot, je odprl povsem nove možnosti za kombiniranje s hrano. (povprečna cena: okoli 16 evrov)

Srbska ponudba penečih vin žal še precej zaostaja za hrvaško, še posebej pa za slovensko. Kljub temu velja omeniti Dina Vinum, peneče vino iz sorte grašac, pridelano po tradicionalni šampanjski metodi. Gre za sorto, ki so jo nekoč imenovali italijanski rizling, na Hrvaškem pa je znana kot graševina. Dina Vinum je s svojo kakovostjo pred leti presenetila vso regijo, na tekmovanju Balkan International Wine Competition 2021 pa osvojila tudi naziv najboljšega srbskega vina.

Dina Vinum | Nenad Basarić

Majhna klet Vinum iz Sremskih Karlovcev tudi danes slovi po elegantnih vinih z drobnimi, prefinjenimi mehurčki. Njeno kakovost cenijo tudi številni ruski ljubitelji vina, ki klet obiskujejo v skupinah. Posebno pozornost namenjajo kombinaciji tega penečega vina s kaviarjem. (povprečna cena: 25 evrov)

Če pa iščete vino, ki bo dobro spremljalo različne jedi in hkrati ne bo preveč obremenilo denarnice, velja pogledati k Džervinu iz Knjaževca, nekoč enemu največjih vinskih imen v regiji. Po uspešni privatizaciji, ki je v tem primeru prinesla dobre rezultate, danes skrbijo za vinograde in vse pogosteje posegajo tudi po mednarodnih priznanjih. Današnji Džervin je precej manjši, kot je bil nekoč, a široka paleta etiket še vedno spominja na njegove zlate čase. Med njimi izstopa Sauvignon Blanc (povprečna cena: okoli 8 evrov), ki se poda skoraj k vsaki jedi, z izjemo rdečega mesa z žara. Za nekaj posebnega pa velja poseči po barikirani različici Lozana Grand. (povprečna cena: okoli 15 evrov)

Sauvignon Džervin | Kompanija

BiH

Carsko vino za vsakogar bi lahko poimenovali avtorski pečat največje hercegovske bele vinske zvezde, žilavke, ki jo v steklenici Carsko vino Grand Cru predstavlja trebinjski vinski mojster Radovan Vukoje iz kleti Podrumi Vukoje 1982. Zgodba o carskih vinogradih sega v leto 1894, v čas Avstro-Ogrske. Ob izlivu reke Sušice v Trebišnjico, približno deset kilometrov vzhodno od Trebinja, so takrat zasadili vinograde z žilavko, iz katere so pridelovali vino za dunajski dvor. Vukoje je leta 2003 obnovil tako vinograd kot tradicijo in še danes ohranja značilen slog tega vina: bogato, zeliščno in mineralno, a hkrati lahkotno in živahno.

Najnovejši letnik 2022 ta sloves v celoti upraviči. Kako ga kombinirati s hrano? Precej preprosto. Odlično se ujame z medenimi hruškami, zrelimi figami, sladkimi jabolki in ananasom, ki poudarijo njegove sočne kisline. To je vino za počasno, meditativno uživanje, zato ga morda ne boste izbrali kot spremljavo obroku. Kot digestiv ali celo ob sladici pa se odlično obnese, saj lahko s svojo aromatičnostjo obogati tudi suho pecivo z oreščki in suhim sadjem.

Carsko vino Grand Cru, Podrumi Vukoje 1982 se lepo ujame z medenimi hruškami, zrelimi figami, sladkimi jabolki in ananasom, ki poudarijo njegove sočne kisline in jih izvabijo iz kozarca. | Nenad Basarić

Na koncu je Carsko vino Grand Cru iz kleti Podrumi Vukoje 1982 dobilo tudi prestižno priporočilo revije Decanter. Na njihovem letnem seznamu se ni znašel le letnik 2018, temveč tudi vsi naslednji, kar potrjuje dosledno kakovost, pri kateri vinar vztraja iz leta v leto. Žilavka je po zaslugi tega vina dobila tudi svoj festival, ki v Trebinju že desetletje vsakega avgusta poteka v Vinski galeriji Vukoje. (povprečna cena: okoli 40 evrov)

Vinska tradicija BiH je bila desetletja precej zapostavljena. Vinarstvo se je večinoma vrtelo okoli pridelave surovin za industrijska bela vina, pri čemer so pomembno vlogo igrali veliki kombinati, kot je bil HEPOK. Vranac je medtem vsaj deloma ohranjal zavedanje o izjemnem potencialu terroirja na skrajnem vzhodu Hercegovine.

BiH se je na regionalni vinski zemljevid začela vidneje vračati z vinskimi festivali v Banjaluki in Sarajevu, nato pa z vse večjim zanimanjem za avtohtone sorte. Te so si s kakovostjo prislužile številna priznanja, hercegovski vinarji pa so v zadnjih letih iz Londona prinesli pravo bero zlatih medalj. Uspehi so jim dali dodaten zagon, da še bolj samozavestno gradijo in predstavljajo svojo vinsko zgodbo. Na zahodu Hercegovine se je medtem uveljavil festival Blaž, posvečen blatini in žilavki, v Trebinju pa je Vinski salon žilavke vse bolj postajal pomembna alternativa tradicionalnemu pojmovanju vrhunskega vina iz sorte vranac. V zadnjih letih se je vinska ponudba regije razširila še z odmevnim festivalom Trnjak Fest v Ljubuškem, ki je letos potekal že četrtič in je posvečen vinom iz avtohtone sorte trnjak. Ta med ljubitelji vina vzbuja vse več zanimanja.

V tem času je klet Jungić iz Markovca pri Banjaluki za BiH že večkrat posegla po visokih ocenah in prestižnih priznanjih na svetovnih vinskih tekmovanjih. Vina iz mednarodnih sort, pridelana iz skrbno negovanih markovačkih vinogradov, ponujajo številne možnosti za kombiniranje z lokalno gastronomijo. Med njimi sta tako s cirilico označena Tamjanika Premium kot z zlato medaljo Decanterja nagrajeni Cabernet Sauvignon Premium 2015, pri katerem se vinarija pri poimenovanju mednarodnih sort drži latinice.

Vina Jungić | Nenad Basarić

Morda vam bo lastnik kleti Željko Jungić dejal, da je njegov najljubši Šikar, vendar njegova vertikala cabernetov od letnika 2009 do 2021 dokazuje, kako raznolik je lahko izraz te sorte. V vinih se prepletajo arome rdečega in temnega sadja, posamezni letniki pa ponujajo precej različne sloge: od polnega vina s 15 odstotki alkohola do bolj svežih in elegantnih različic z nežnimi dimnimi in čokoladnimi notami v zaključku ter takšnih, ki spominjajo na razkošen slog amarona. (povprečna cena vina Cabernet Sauvignon Premium: okoli 50 evrov)

To so vina za konkretne jedi in izrazite okuse. Odlično se obnesejo ob divjačini, temni čokoladi s češnjami, teletini pod peko ali rahlo pečenem bifteku s tartufovo omako. Gre za vina visoke kakovosti, ki bodo navdušila tudi zahtevnejše ljubitelje.

Blatina se je z velikim trudom vinarjev znova uveljavila kot ena pomembnejših regionalnih sort. Trnjak pa je še ena sorta z velikim potencialom, ki se odlično ujame z močnejšimi okusi: zorjenimi siri, suhim pršutom in mesom z žara. To je šele začetek zgodbe, saj številni vinarji intenzivno delajo na njenem nadaljnjem razvoju in širjenju. Med zanimivejšimi primeri je Castellum Cuvee 2024 bratov Čuvalo, zvrst, v kateri prevladuje trnjak, ki ga dopolnjujejo blatina, merlot in kambuša. Vino je na Decanterju prejelo bronasto medaljo, ob pršutu ali gamberih pa se izkaže kot odličen spremljevalec.

 

Severna Makedonija

Večji del 20. in 21. stoletja sta bila makedonsko grozdje in vino pomemben del regionalne kulinarične ponudbe, njun izvor pa je bil pogosto tudi neuradno zamolčan na etiketah, od Srbije do Slovenije. Makedonsko vino cenijo tudi Nemci, ki ga vsaj ustrezno označijo na steklenici.

Slika se sicer ni bistveno spremenila. Izvoz vina v rinfuzi še vedno predstavlja pomemben del gospodarstva, vendar so makedonska premijska vina na mednarodnih tekmovanjih vse bolj prepoznavna po izvirnosti in skoraj obrtniškem pristopu k pridelavi. Klet Tikveš je z nakupi v Franciji in poudarkom na različnih terroirjih regionalna rekorderka po številu najvišjih in drugih priznanj. Za petami ji sledijo kleti, kot je Chateau Kamnik, ki vse bolj širijo tudi izbor sort. V Severni Makedoniji tako ni več vse podrejeno vrancu in temjaniki. Manjše kleti vse več pozornosti namenjajo avtohtoni stanušini in iščejo lasten, prepoznaven slog, četudi je njihova proizvodnja majhna.

Vina Kamnik | Nenad Basarić

Ena od vodilnih vinskih zvezd regije je nedvomno Barovo Red 2022 kleti Tikveš, ki se je letos iz Nemčije vrnilo z zlato medaljo na poletnem tekmovanju Mundus Vini 2026 in nazivom Best of Show za Severno Makedonijo. Gre za isto vino, ki je z letnikom 2015 na tekmovanju Decanter WWA 2018 v Londonu prejelo prvo platinasto medaljo za Severno Makedonijo in osvojilo 97 točk. A medalje niso tisto, kar nazadnje pristane v kozarcu in na krožniku.

Gre za edinstveno zvrst kratošije in ene tretjine vranca, ki že leta velja za eno od stalnic rdeče vinske scene Balkana. Svežina, ki jo vinu dajejo izrazito mineralna tla in lega na 700 metrih nadmorske višine, se odlično povezuje z njegovo polnostjo in žametnimi tanini. V aromah se prepletajo začimbe, gozdni sadeži in suhe slive.

Takšno vino zlahka pospremi mastna svinjska rebra, hkrati pa s sočnimi kislinami in dodatno aromatičnostjo lepo dopolni suho gorsko jagnjetino. Golaž iz gozdnih gob, obogaten s koščki divjačine, pa kombinacijo dvigne na povsem novo raven. (povprečna cena: okoli 40 evrov)

Nenad Basarić

Ko gre za gastronomijo, se lahkotnejša makedonska bela vina lepo obnesejo ob hladnih narezkih in predjedih, pri rižotah pa je vendarle potrebna nekoliko bolj prefinjena izbira. Ena od takšnih možnosti je Temjanika priznane skopske kleti Chateau Kamnik. V kozarcu razvije izrazite medene in cvetlične arome, medtem ko bo k bolj mastnim jedem bolje pristal njihov Pinot Grigio, ki navduši s svežimi kislinami in prijetnim oreškastim zaključkom. (povprečna cena Temjanike: okoli 15 evrov; na voljo je tudi nekoliko dražja različica z zlatimi lističi)

Če vas pot zanese na Ohrid, velja pokukati tudi k vinariji, ki ponuja odlično razmerje med kakovostjo in ceno. Vinarija Ohrid, eden večjih proizvajalcev v državi, letno pridela okoli šest milijonov litrov vina in je v solasti kleti Čoka. Njihova vina sicer niso prisotna na širšem regionalnem trgu, kar je škoda, saj gre za lahkotna, sveža in zelo pitna vina iz mednarodnih sort in temjanike, ki se brez težav podajo k različnim jedem. (povprečna cena: 6,5 evra)

 

Črna gora

Črnogorsko vinsko sceno je dolga leta skoraj v celoti zaznamovala klet Plantaže v okviru nekdanjega kombinata 13. jul. Danes se na njej pojavljajo nova imena, med katerimi vse bolj izstopa Dejan Keković, lastnik kleti Keković Estate. Ob obstoječi kleti, ki je že postala premajhna, gradijo nov objekt, ki bo poleg sodobnih proizvodnih prostorov ponudil tudi prijetno degustacijsko dvorano in vrt. Keković pa medtem vztrajno oživlja črnogorske avtohtone sorte, od vranca in odlične kratošije do skoraj pozabljene bele sorte žižak, ki jo ponovno zasaja. Trenutno je največja zvezda kleti zvrst Radovan, ki je v kratkem času osvojila številna zlata priznanja na mednarodnih tekmovanjih. Prav zaradi teh uspehov je Keković Estate postal najhitreje rastoča vinska klet v Črni gori. To potrjuje tudi naziv Best of Show Montenegro, ki ga je vino osvojilo na tekmovanju BIWC 2026.

Na letošnjem praznovanju Dneva kratošije v kleti so Radovana postregli ob testeninah z domačim pršutom, telečjem wellingtonu ter pašteti iz šampinjonov in šitak. Različne jedi niso zasenčile njegovega značaja, saj je vino tudi ob tako izrazitih okusih ohranilo svojo aromatičnost. Zvrst vranca in cabernet sauvignona je dobila ime po Dejanovem očetu. Odlikuje jo bogat vonj po temnem gozdnem sadju, ki ga dopolnjujejo note čokolade, tobaka in začimb, pridobljene z zorenjem v francoskem hrastu. Dolg in izrazit zaključek ostane v spominu še dolgo po zadnjem grižljaju. (povprečna cena: okoli 31 evrov)

Zvrst Radovan, klet Keković Estate, Črna gora| Nenad Basarić

Zaradi podnebnih sprememb črnogorskim vinarjem vse pogosteje priporočajo, naj vinograde z belimi sortami zasadijo na višjih nadmorskih višinah. V družinski kleti Patrimonio Estate družine Brnović s tem nimajo težav, saj so njihova vina že po naravi sveža in lahkotno pitna. Še posebej izstopa Malvasija Virgola iz sorte Malvasia di Candia, ki navdušuje z izrazitimi citrusnimi aromami. Odlično se poda k siru in pršutu, pa tudi k nekoliko bolj kremastim in bogatim rižotam. (povprečna cena: okoli 20 evrov)

Klet Marković je precej manjša, saj letno napolnijo le okoli 20.000 steklenic. Najdemo jo v čudovitem, bujnem zelenem okolju kotline v bližini jezera.

Vinarija Marković, Crna Gora | Nenad Basarić  

Podzemni tunel, vinska galerija in vinska klet kar sedem metrov pod zemljo, steklena terasa restavracije, nastanitve in bazen so le del ponudbe kleti Marković. Njena posebnost je tudi pridelava črne tamjanike Инат iz trt, ki izvirajo iz samostana Bukovo, ter modrega pinota, ki ga v Črni gori prideluje le malo vinarjev. Med raznolikimi in nekoliko nenavadno poimenovanimi vini še posebej izstopa širaz Ti’o, ki se odlično poda k pečenemu in kuhanemu mesu ter zelenjavi z žara. (povprečna cena: 28 evrov)

Hrvaška

Hrvaška vinska scena ponuja izjemno raznolikost: tri izrazite vinske regije, številne avtohtone sorte, razvito ponudbo penečih vin, posebnosti otoškega vinarstva ter malvazijo in Istro, ki sta zgodbi zase. Svoj pečat dodaja tudi vse večja priljubljenost rdečih sort, kot sta blatina in trnjak, v Dalmatinski zagori. Vse to ustvarja skoraj neizčrpen izbor vin za kombiniranje z vrhunsko gastronomijo in kreacijami priznanih Michelinovih chefov. Združenje Kvarner Wines se je pred nekaj leti lotilo ambicioznega projekta, s katerim želi Kvarner postopoma zgraditi podobno uspešno vinsko in gastronomsko zgodbo, kot jo je uspelo ustvariti Istri. V ospredju je žlahtina, lahkotno belo vino iz avtohtone sorte, ki se odlično ujema s sodobno gastronomijo. Veseli tudi vse večje zanimanje za rdečo avtohtono sorto sansigot.

Kvarnerska žlahtina je tako stopila po poti, ki jo je v Istri že uspešno utrla malvazija. Kvarner Wines je v sodelovanju s Turistično skupnostjo Kvarner najprej organiziral festival WineRi, nato še tekmovanje Kvarner Wine Trophy. Zgodbo je zaokrožil naziv Evropska regija gastronomije 2026, ki ga je prejel Kvarner.

Żlahtina, Kvarner Wines, Hrvaška | Nenad Basarić

Čeprav bi ob lokalni kulinariki lahko priporočili res izjemen Sansigot 2021, Kuća vina Ivan Katunar, bogastvo sestavin iz morja, otokov, primorja in zaledja Kvarnerja zahteva nekaj bolj univerzalnega in predvsem izvirnega. Nekaj lahkotnega, poletnega, a primernega tudi za konobo v vseh letnih časih, najdemo v steklenici žlahtine, ki jo skupaj ustvarjajo člani združenja Kvarner Wines. K kvarnerskim škampom, hobotnici, brodetu, školjkam ali ribi na žaru je to univerzalno vino. Razen etikete se po marsičem ne razlikuje od drugih žlahtin, vendar je hkrati odličen izraz skupnosti, skupne ideje in univerzalne izvirnosti. Na voljo je tudi v gift različici, v leseni škatli z dvema kozarcema za žlahtino. (cena: 70 evrov)

Sansigot oziroma sušćan črni je dobil ime po kvarnerskem peščenem otoku Susku, kjer to rdečo sorto grozdja gojijo že od nekdaj | Kuća vina Ivan Katunar

Mladi korčulanski enolog in vinar Ivan Batistić - Zure je leta 2016 ustvaril Elysion, sladko vino iz sorte grk, ki je bila takrat zunaj lokalnega okolja skorajda neznana. Danes je zgodba precej drugačna: korčulanski vinarji so z oživljanjem te avtohtone sorte, ki je bila dolgo skoraj pozabljena, opozorili nase tudi na svetovnem vinskem zemljevidu. Platinasta medalja na DWWA 2026 je zato le še eno v nizu priznanj za vino, ki se odlično poda k bogatim, zorjenim rumenim sirom, še bolje pa ga je postreči ob sladici. (povprečna cena: 53 evrov za steklenico 0,375 l)

Grk "Bartul", Zure Wines, Korčula, Hrvaška | Podjetje Zure Wines

Posavina se lahko pohvali z odličnimi graševinami in ledenimi tramínci, tudi vina iz plavca malega postajajo vse bolj prefinjena in niso več omejena zgolj na kombinacije z drobnimi morskimi ribami. Malvazije pa najdemo v številnih slogih, zato so primerne za najrazličnejše gastronomske priložnosti. Povsem posebno poglavje so peneča vina, tako tista s Plešivice kot obalna, ki postajajo eden najbolj zanimivih novih trendov hrvaškega vinarstva. Njihova velika prednost je vsestranskost, saj se lepo podajo skoraj celotnemu obroku, od juhe in predjedi do kuhanih jedi, žara in sladic. Tudi na poroki so odlična izbira.

Med najbolj zanimivimi penečimi vini izstopa Brut Amfora 2010 kleti Tomac s Plešivice. Gre za zvrst chardonnaya in 50 odstotkov avtohtonih plešiških sort, pridelano po posebnem postopku v amforah. Decanter ga je leta 2016 uvrstil med 75 najvplivnejših penečih vin na svetu. Zaradi svežine in kompleksnosti se odlično ujame s praženimi mandlji, tako slanimi kot sladkimi, nežnim puranjim mesom, gosjo pašteto in rdečim kaviarjem. To so kombinacije, ki niso le odlična osvežitev, temveč tudi lepo poudarijo značaj vina. (povprečna cena: okoli 45 evrov)

 

Slovenija

Slovenija je predvsem dežela odličnih belih in penečih vin. Peneča vina kleti Bjana in Istenič, naravne in macerirane interpretacije briških vinarjev, kot sta Marjan Simčič in Aleš Kristančič (Movia), ter dolge maceracije, ki so zaznamovale vinsko sceno Vipavske doline, so že dolgo prepoznavne tudi zunaj slovenskih meja. In ta zgodba se še naprej razvija, poglablja in dobiva nove obraze.

Simčičeva linija Opoka slovi po izrazito mineralnih in elegantnih vinih, ki na največjih mednarodnih ocenjevanjih redno posegajo po medaljah. Sauvignon blanc iz več kot pol stoletja starih trt, zlasti v oranžni različici, na prvi pogled morda ni najbolj preprosta izbira za kombiniranje s hrano. A prav tu se pokaže, kako široke so lahko možnosti. Morski sadeži, jastog in hobotnica se lepo povežejo s kompleksnimi aromami sauvignona, ne da bi jih preglasili. Morske in sladkovodne ribe ter perutnina v omaki iz belega vina poudarijo njegovo živahnost, jurčki pa se ujamejo z zemeljskimi in gozdnimi notami vina. Tudi tartufi so odlična možnost. (povprečna cena: okoli 58 evrov)

Sauvignon Blanc Opoka | Vinarija Marjan Simčić 

Miran Sirk, lastnik kleti Bjana iz Biljane v Goriških brdih, velja za enega vodilnih mojstrov penečih vin v tem delu Slovenije. To potrjujejo tudi številna mednarodna priznanja, med njimi platinasta odličja na regionalnih izborih revije Decanter. Bjana Brut Terroir, pridelan iz rebule, je odlična izbira za vse, ki želijo vrhunsko peneče vino postreči ob res kakovostni ribi. (povprečna cena: okoli 26 evrov)

Ponudba kleti Bjana v Biljani v Goriških brdih, Slovenija | Klet Bjana

Da Slovenija ne slovi le po vrhunskih belih vinih, dokazuje tudi vipavska klet Tilia Estate – House of Pinots. Njen lastnik Matjaž Lemut je svojo vinsko zgodbo v veliki meri posvetil modremu pinotu, svoji najljubši sorti, veliko pozornosti pa namenja tudi sivemu pinotu, ki ga po enakem pristopu prideluje že več kot tri desetletja.

Eden od štirih modrih pinotov kleti Tilia Estate – House of Pinots Matjaža Lemuta, Slovenija | Nenad Basarić

Modri pinot velja za eno najzahtevnejših vinskih sort, zato je njegova pridelava svojevrstna umetnost. Matjaž Lemut se je odločil to umetnost predstaviti v štirih različnih, avtorskih interpretacijah. Med njimi je najbolj kompleksna Tilia White Label, vendar tudi osnovni Pinot Noir Vipava Valley ponuja dovolj značaja, da lepo dopolni bogat okus in aromatičnost foie grasa. (povprečna cena: okoli 12 evrov)