Kako obogateti? Pet knjig razkriva, kaj imajo skupnega bogati

Kako nekateri z eno samo dobro idejo pridejo do milijonov, drugi pa vse življenje delajo, varčujejo in vlagajo, a se kljub temu nikoli zares ne približajo velikemu bogastvu? "Kako ste obogateli?" je vprašanje, ki bi bilo verjetno precej nevljudno zastaviti skoraj vsakomur – z eno izjemo: ljudem, ki so že zelo bogati.

Prav to je pred skoraj desetletjem milijonarje spraševala kanadska komičarka Katherine Ryan v seriji How’d You Get So Rich?, ki je danes na voljo na Prime Videu. Pokukala je v njihove domove, ki so bili pogosto bolj podobni palačam, si ogledovala luksuzne avtomobile, bazene, zasebna letala in druge znake premoženja ter poskušala priti do odgovora na vprašanje, ki si ga verjetno zastavlja marsikdo: kako so pravzaprav prišli do vsega tega denarja?

Serija ni nova, vendar vprašanje, ki ga odpira, ostaja še kako aktualno, zato sem si jo te dni znova ogledala. Družbena omrežja so danes preplavljena z nasveti o "finančni svobodi", pasivnem dohodku in poti do prvega milijona, knjige o tem, kako bogati služijo, vlagajo in razmišljajo, pa so postale prava mala industrija.

Toda ob gledanju Ryan, ki se pogovarja z milijonarji, preseneti nekaj drugega: kako običajno delujejo nekateri med njimi in kako preproste so na prvi pogled njihove zgodbe o uspehu.

Katherine Ryan | Depositphotos

Od ljudi, ki so prišli do desetine milijonov, bi pričakovali dovršene poslovne strategije, izjemne investicijske poteze in morda celo kakšno skrivnost o denarju, ki je drugi še niso odkrili. A njihove razlage so včasih presenetljivo preproste: našli smo nekaj, kar so ljudje potrebovali, začeli prodajati, posel je zrasel in nato smo ga še naprej razvijali.

In prav tu se skriva veliko bolj zanimivo vprašanje od tistega iz naslova serije: koliko ljudi je poskusilo nekaj zelo podobnega – imeli so dobro idejo, trdo delali in sprejeli tveganje – pa se kljub temu nikoli niso obogatili?

Ryan tega vprašanja večinoma ne zastavi. Toda odgovor nanj odpira še vrsto drugih dilem. Koliko šteje talent, koliko začetni kapital in koliko trenutek, v katerem se lotimo posla? In koliko je na koncu odvisno od gole sreče? Je mogoče enačiti začetek iz nič z začetkom, ko vam družina zagotovi prvih 50.000 evrov? In ali lahko tisti, ki so že obogateli, res ločijo med lastnimi sposobnostmi in okoliščinami, ki so jim bile naklonjene?

Zato sem se obrnila h knjigam. Ne k priročnikom, ki obljubljajo milijon v enem letu ali finančno svobodo v desetih preprostih korakih, temveč k avtorjem, ki se lotevajo bolj zapletenih vprašanj: kako se bogastvo pravzaprav ustvarja, zakaj je prava strategija odvisna tudi od tega, koliko premoženja že imate, kdaj zgolj plača ni več dovolj, kakšno vlogo pri vsem skupaj igra sreča, in navsezadnje – kaj storiti z denarjem, ko ga enkrat imate.

 

1. Ni vseeno, s kakšnim premoženjem začnete

Knjiga The Wealth Ladder Nicka Maggiullija temelji na preprosti, a pomembni ugotovitvi: finančni nasvet, ki je smiseln za nekoga z 10.000 dolarji premoženja, človeku z milijonom dolarjev ne bo nujno prav nič koristil.

Maggiulli premoženje razdeli na šest stopenj: prva vključuje neto premoženje do 10.000 dolarjev, druga od 10.000 do 100.000 dolarjev, tretja od 100.000 do milijona dolarjev, četrta od enega do desetih milijonov dolarjev, peta do 100 milijonov dolarjev, šesta pa vse nad to mejo.

"Kar deluje na prvi stopnji, na šesti ne bo več dovolj – in obratno," pravi avtor.

Na prvi pogled se zdi to precej očitno, vendar tak pogled postavlja pod vprašaj številne splošne finančne nasvete, ki se pogosto vrtijo okoli istega recepta: zmanjšajte porabo, več varčujte in investirajte. Maggiulli zato predlaga pravilo 0,01 odstotka. Po njem si lahko brez večjega razmišljanja privoščite izdatek, ki predstavlja približno 0,01 odstotka vašega celotnega neto premoženja, saj je v primerjavi z njim tako majhen, da na vaše finančno stanje praktično ne vpliva.

Če imate 10.000 dolarjev neto premoženja, je 0,01 odstotka en dolar. Pri 100.000 dolarjih je to deset dolarjev, pri desetih milijonih pa že 1.000 dolarjev. Z rastjo premoženja se torej povečuje tudi znesek, pri katerem se ni več smiselno obremenjevati s ceno.

Pri višjem premoženju to lahko pomeni, da si brez posebnega premisleka privoščite let v prvem razredu ali hotel višjega cenovnega razreda, ne da bi vas pri tem skrbelo stanje na bančnem računu. Bistvo je preprosto: več kot imate, manj časa in energije je smiselno namenjati majhnim izdatkom.

Drugo pravilo pravi, da se je vredno resno posvetiti vsaki priložnosti, ki bi lahko vaše neto premoženje povečala za vsaj en odstotek.

Če imate 10.000 dolarjev, je dodatnih 100 dolarjev lahko vrednih vašega časa. Pri milijonu dolarjev pa en odstotek pomeni že 10.000 dolarjev, zato se morda ni smiselno ukvarjati z manjšimi priložnostmi. Z večanjem premoženja je tako pomembneje iskati večje priložnosti, ki jih je mogoče tudi lažje povečati, namesto da čas namenjate drobnim zaslužkom.

Na začetku poti do bogastva je lahko povečanje prihodkov precej pomembnejše od iskanja popolne naložbene strategije. Če imate malo kapitala, vam niti zelo visok donos na majhen vložek ne bo bistveno spremenil življenja. Ko premoženje naraste, pa se razmerje postopoma obrne: vse večji del rasti začne ustvarjati kapital sam.

Posebej zanimiv je razkorak med enim in desetimi milijoni dolarjev. Do milijona je mogoče priti z visokimi prihodki, disciplino in dolgoročnim investiranjem. Ko želite premoženje povečati še precej bolj, pa postane po Maggiullijevem mnenju vse pomembnejše lastništvo podjetja. Maggiulli je diplomiral iz ekonomije na Stanfordu, vodi družbo Ritholtz Wealth Management in piše priljubljeni finančni blog Of Dollars and Data.

Sporočilo je preprosto: preden začnete iskati način, kako povečati svoje premoženje, morate vedeti, na kateri točki ste. Pot do prvih 10.000 dolarjev je povsem drugačna od poti od 100.000 dolarjev do milijona – in naprej.

2. Ne sledite strasti, temveč temu, v čemer ste res dobri

Precejšen del milijonarjev, ki nastopajo v omenjeni seriji, bi se s tem verjetno ne strinjal. Ko govorijo o svoji poti do uspeha, namreč pogosto omenjajo prav sledenje lastnim strastem in uresničevanje otroških sanj.

Profesor na poslovni šoli Stern Univerze New York, podjetnik in avtor več knjig Scott Galloway pa v knjigi The Algebra of Wealth zagovarja drugačen pristop: ne sledite strasti, temveč talentu. "Ljudje, ki vam pravijo, naj sledite svoji strasti, so že bogati. Sledite svojemu talentu," pravi.

Po Gallowayevem mnenju je pot do bogastva prek poklicev, o katerih sanja največ ljudi, denimo profesionalnega športa ali medijev, precej težka, saj le redkim uspe priti na sam vrh. Bolj smiselno je poiskati področje, na katerem imate talent, in ga čim bolje izkoristiti. Galloway obenem postavlja pod vprašaj prepričanje, da je več formalne izobrazbe vedno tudi najboljša naložba. Dragi podiplomski študiji po njegovem niso potrebni za vsakogar, pri prestižnih poslovnih šolah pa je njihova največja vrednost pogosto v poznanstvih in ugledu, ki ga prinašajo. Tudi poklici, ki temeljijo na praktičnih znanjih in spretnostih, so po njegovem neupravičeno podcenjeni.

Finančno varnost Galloway povezuje s štirimi ključnimi elementi: osredotočenostjo, stoicizmom, časom in razpršitvijo.

Gallowayev nasvet o ustvarjanju bogastva močno odstopa od priljubljene literature za samopomoč, ki svetuje: sledite svoji otroški strasti. | Depositphotos

Ko govori o osredotočenosti, Galloway ne pravi, da bi morali delati nekaj, kar vam ni všeč, samo zato, ker je dobro plačano. Njegova poanta je drugačna: strast do nečesa se pogosto razvije šele, ko v tem postanemo dobri. Ko pridobimo znanje in izkušnje, pridejo tudi priznanje, več samostojnosti in višji zaslužek. Za generacijo, ki že leta posluša, da bo denar prišel, ko bo našla svojo strast, je to precej manj romantično sporočilo.

Pomemben dejavnik je tudi čas. Denar, ki ga vložimo zgodaj, ima zaradi obrestno obrestnega učinka prednost, ki jo je pozneje, tudi z večjimi vložki, težko nadoknaditi. Galloway svetuje premišljeno porabo in razporeditev denarja glede na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne potrebe.

Tretji element je stoicizem. Ustvarjanje premoženja se po njegovem začne pri dobrih navadah, disciplini in nadzoru nad lastnim vedenjem. Pomembno je, da znamo obvladovati porabo in tudi takrat, ko imamo več možnosti, sprejemamo razumne finančne odločitve.

Na koncu pride še razpršitev naložb. Galloway jo zagovarja, ker nihče ne more zanesljivo vedeti, katero podjetje, premoženje, trg ali panoga bo prinesla največ. Zato njegovo razumevanje bogastva nima veliko skupnega z jahtami in vilami, ki jih pogosto vidimo v oddajah o milijonarjih. Finančna varnost nastopi takrat, ko prihodki iz premoženja presežejo vaše življenjske stroške. Takrat za preživetje niste več odvisni od dela, čeprav se lahko zanj še vedno odločite.

Sporočilo: povečajte svojo vrednost na trgu dela, živite nekoliko pod svojimi zmožnostmi, čim prej investirajte presežek in pustite času, da opravi svoje.

3. Z visokim zaslužkom še ne ustvarite bogastva

Če je mogoče najti eno skupno točko pri ljudeh, ki so ustvarili ogromno premoženje, je to po mnenju Navala Ravikanta lastništvo. Ravikant ni klasičen finančni guru. Je podjetnik, soustanovitelj platforme AngelList in zgodnji vlagatelj v številna tehnološka podjetja. Njegove poglede na ustvarjanje bogastva je v knjigi The Almanack of Naval Ravikant zbral avtor Eric Jorgenson. Ena njegovih ključnih misli je, da zgolj s prodajanjem svojega časa ne morete priti do finančne svobode. Če želite ustvariti večje premoženje, morate imeti delež v podjetju oziroma lastništvo nad nečim, kar lahko ustvarja vrednost tudi brez vašega neposrednega dela.

Razlika je precej preprosta. Zdravnik, odvetnik ali svetovalec lahko za svoje delo zaračunajo zelo veliko, vendar je njihov zaslužek še vedno vezan na število ur, ki jih lahko opravijo. Pri lastniku podjetja, aplikacije ali izdelka pa je potencial za rast precej večji, saj prihodek ni neposredno omejen s časom, ki ga lahko nameni delu.

Ravikant zato bogastvo vidi predvsem kot premoženje, ki vam prinaša denar, tudi ko sami ne delate.

 

Bistvo multiplikatorjev je v tem, da omogočajo večkratno povečanje učinka dela (leverage): nekaj ustvariš enkrat, nato pa to prodaš ali uporabiš večkrat. Dober primer je programska oprema – isti program lahko uporablja deset ljudi ali deset milijonov ljudi, ne da bi moral njegov avtor vložiti deset milijonovkrat več dela.

Enako velja za podjetje, kapital, ustvarjalne vsebine ali intelektualno lastnino. Ravikant zato svetuje, da specifično znanje – tisto, v čemer ste še posebej dobri in česar ni mogoče zlahka posnemati – združite z lastništvom in možnostjo, da svoje delo povečate brez sorazmernega povečanja vloženega časa.

V tem smislu serija postane skoraj praktična ponazoritev njegove teorije. Ljudje, ki jih Ryan intervjuva, niso obogateli zgolj tako, da so zvišali ceno svoje ure dela. Na neki točki so začeli ustvarjati ali imeti v lasti nekaj, kar je lahko raslo, ne da bi se sorazmerno povečal tudi obseg njihovega dela.

Sporočilo: če želite ustvariti resno premoženje, se ne sprašujte le, koliko zaslužite, temveč tudi, kaj imate v lasti.

4. Sreča je pomemben del psihologije denarja

Morgan Housel v knjigi "Psihologija denarja" postavi pod vprašaj eno najbolj privlačnih predstav v finančni literaturi – da lahko dovolj pameten človek povsem obvladuje svoj finančni izid. V resnici ga ne more.

"Dobro upravljanje denarja ni nujno odvisno od tega, kaj veste, temveč od tega, kako ravnate z njim."

Housel meni, da je finančni uspeh precej manj predvidljiv in obvladljiv, kot si radi predstavljamo. Dva človeka imata lahko na voljo povsem enake informacije, pa sprejmeta zelo različne odločitve. Na njun odnos do denarja vplivajo družina, v kateri sta odraščala, izkušnje s krizami in odnos do tveganja. Housel ob tem opozarja na pomembno razliko med tem, da si bogat, in tem, da si videti bogat.

Avtomobil za 100.000 evrov nam pove le, da je nekdo imel 100.000 evrov, ki jih je bil pripravljen porabiti. Ne pove pa, koliko denarja mu je ostalo. Pravo bogastvo je pogosto prav tisto, česar ne vidimo.

Za odgovor na vprašanje "Kako to, da njim uspeva, meni pa ne?" pa je še pomembnejša Houslova ideja o vlogi sreče in tveganja.

Čeprav je lahko en sam udarec odločilen, je pomembna tudi disciplina, ki je spremljala vse prejšnje udarce in na koncu pripeljala do odločilnega | Depositphotos

Bill Gates je bil denimo izjemno nadarjen, ambiciozen in delaven. Hkrati pa je imel kot dijak nenavadno zgodnji dostop do računalnika, v času, ko je bilo takšnih priložnosti deležnih zelo malo ameriških srednješolcev. To ne zmanjšuje pomena tega, kar je dosegel. Kaže pa, kako težko je ločiti sposobnosti od okoliščin.

Enako velja v obratni smeri: tudi odlična odločitev se lahko konča s slabim izidom zaradi dogodkov, ki jih ni mogel nihče predvideti. To je pomemben popravek številnih zgodb o milijonarjih. Ko uspešen človek pogleda nazaj na svojo življenjsko pot je enostavno povezati odločitve A, B in C s končnim rezultatom ter iz tega sestaviti urejeno formulo uspeha. Veliko redkeje slišimo zgodbe ljudi, ki so naredili A, B in C – pa jim kljub temu ni uspelo.

Housel raziskuje denar skozi 19 zgodb, s katerimi na preprost način osvetli eno najpomembnejših življenjskih vprašanj.

Housel je sicer tudi sam milijonar. Obogatel je tudi z avtorskimi pravicami od svoje knjige, ki je bila po svetu prodana v približno 13 milijonih izvodov. Na svoji spletni strani omenja tudi knjigi Same as Ever in The Art of Spending Money. Poleg pisanja je partner v skladu Collaborative Fund, ki vlaga v tehnološka podjetja.

Sporočilo: od uspešnih ljudi se učite, vendar njihovih potez ne posnemajte slepo. Nikoli ne morete vedeti, kolikšen del njihovega uspeha je posledica znanja in sposobnosti ter kolikšen del okoliščin.

5. "Denar zapravljajte, dokler ste živi"

Po stotinah prebranih strani o tem, kako ustvariti, ohraniti in povečati premoženje, Bill Perkins zastavi povsem drugačno vprašanje: "Zakaj si sploh želite toliko denarja?"

Njegova knjiga Die With Zero, ki je pri nas izšla pod naslovom "Denar zapravljajte, dokler ste živi", je provokativna, vendar nikakor ne poziva k temu, da bi izpraznili bančni račun in pozabili na prihodnost. Njeno osrednje sporočilo je, da imajo tudi spomini svojo vrednost.

"Živeti, kot da bo življenje trajalo večno, ni optimalno," pravi Perkins.

Denar, ki ga namenimo določeni izkušnji, namreč ne prinaša vrednosti le v trenutku, ko jo doživimo. Potovanje s prijatelji pri 30 letih nam lahko še desetletja pozneje prinaša "donos" v obliki spominov, odnosov in zgodb, ki jih bomo pripovedovali.

Hkrati imajo nekatere izkušnje svoj rok trajanja. Denar, ki ga imamo pri 80 letih, morda ne more več kupiti izkušnje, ki bi si jo lahko privoščili pri 30. Telesne sposobnosti, zdravje, prijateljstva in družinske okoliščine se skozi življenje spreminjajo. Perkins zato ne razmišlja le o tem, kako najbolje upravljati denar, temveč tudi o tem, kdaj ga je smiselno porabiti.

In tako se krog sklene pri vprašanju Katherine Ryan. Maggiulli bi najprej vprašal, s katere prečke ste začeli. Gallowaya bi zanimalo, kako ste svoj talent in čas pretvorili v kapital, Ravikant bi vprašal, kaj imate v lasti, Housel pa bi nas opozoril, naj ne pozabimo na srečo.

Perkins bi verjetno vprašal nekaj povsem drugega: "Čemu vse to?" Tisti, ki jim niti milijarde niso pomagale ubežati usodi, bi imeli na to vprašanje marsikaj povedati.