Na sipinah Tróie, vetrovnega polotoka južno od Lizbone, Julian Hoenig preizkuša svoj najnovejši izum. Izkušeni oblikovalec pri Appleu, ki je delal pod vodstvom Steva Jobsa in Jonyja Ivea ter sodeloval pri razvoju ure Apple Watch in naprave za virtualno resničnost Vision Pro, ima za sabo dolgo zgodovino preoblikovanja celotnih kategorij izdelkov. Pred odhodom iz Appla je bil tudi eden vodilnih pri zdaj ukinjenem projektu Applovega avtomobila. Zdaj se vrača z ambicijo, da pretrese povsem drugačen trg vozil: trg avtomobilčkov za golf.
Hoenigov Amble One je vaja v premišljeni zadržanosti. Odprto vozilo ima sedeže, prevlečene s svetlo bež usnjem, nadstrešek iz platna za jahte in prijetno robustno držo, ki ga loči od oglatih predhodnikov. Ko pokaže minimalistične komande na armaturni plošči in volan, oblečen v pluto, se Hoenig, nekdanji vodilni oblikovalec pri Audiju in Lamborghiniju, spomni, kako je Amble One privabljal poglede med prevozom skozi mesto: "Mimoidoči so govorili: 'Prihaja lunarno vozilo!'"
Skupaj s soustanoviteljem Michaelom Tropperjem, ki je nekoč oblikoval kabine prvega razreda za British Airways, projekt razvijata v tajnosti že tri leta. A njune ambicije segajo precej dlje od udobnejše vožnje do oddaljenih lukenj na igrišču za golf. V Amble One vidita priložnost na večmilijardnem trgu tako imenovane mobilnosti na kratke razdalje, torej vozil, ki zapolnjujejo prostor med električnimi kolesi in Teslo, v ZDA pa se vsaj na prvi pogled niso bistveno spremenila še od časov filma Caddyshack. Ciljata na luksuzna letovišča, zaprte stanovanjske skupnosti, predmestne oaze in nekoč morda tudi večja mesta. "Otroka bom zagotovo vozil v šolo z Amblom," pravi Hoenig.
Tropper in Hoenig. Foto: Matilde Viegas/Bloomberg Businessweek
Električno vozilo, homologirano za vožnjo po javnih cestah, z najvišjo hitrostjo okoli 70 kilometrov na uro in dosegom približno 100 kilometrov, je konec junija uradno vstopilo v predprodajo. Ekipa podjetja Amble SA medtem povečuje proizvodne zmogljivosti, a do vozila bo težko priti. Podjetje je prodajo najprej usmerilo v zasebne hotelske skupine, ki vozilo za 25.000 dolarjev naročajo v večjih količinah, proizvodne zmogljivosti za leto 2027 pa so že razprodane.
Hoenig in Tropper sta se spoznala med študijem oblikovanja v rodni Avstriji v devetdesetih letih. Tropper se je zaposlil v Fordovem studiu za napredno oblikovanje v Londonu, pozneje pa soustanovil agencijo ForPeople, med katere strankami so bili med drugim Herman Miller, InterContinental Hotels in kitajski proizvajalec električnih avtomobilov Nio. Hoenig je odšel k Audiju, kjer je sčasoma vodil razvoj limuzine A4. Oblikoval je tudi futuristični kupe RSQ, konceptni avtomobil iz znanstvenofantastičnega filma Jaz, robot. Na hollywoodski premieri uspešnice je, kot pravi, "spoznal Toma Cruisa in mu pokazal fotografijo RSQ-a, on pa je rekel: 'Cool design!'"
Leta 2009, ko je pri Lamborghiniju delal na konceptih za superšportnik Huracán, je Hoenig svoj portfelj poslal Jonyju Iveu, takratnemu vodji oblikovanja pri Appleu. Na njegovo presenečenje ga je Applov kadrovnik povabil na sedež podjetja v Cupertinu v Kaliforniji, nato pa se je pridružil Iveovi ekipi. Naslednja štiri leta je večinoma delal pri razvoju ure Apple Watch, pri čemer je skušal posodobiti ročno uro, ne da bi izgubila svojo mehansko bistvo, hkrati pa je usvajal Applovo znanje o materialih in upravljanju dobavnih verig. Ko ga vprašajo o sodelovanju pri Applovem nikoli predstavljenem avtomobilu, se Hoenig nasmehne in pove, da o tem ne sme govoriti, nato pa pogovor preusmeri k razlikam med avtomobilskim in industrijskim oblikovanjem.
Uva (levo), Roose in Delage. Foto: Matilde Viegas/Bloomberg Businessweek
Uva ni bil edini. Njegovi kolegi iz sveta luksuznih letovišč, podobnih tistim iz serije Beli lotus, so prav tako sovražili misel, da bi morali videz svojih brezhibno urejenih posesti kaziti s kičastimi štirisedežniki, kakršne je mogoče videti v turističnih kompleksih družbe Disney. Njihovo nezadovoljstvo pa ni bilo le estetsko. Avtomobilčki za golf so večinoma neudobni, nagnjeni k prevračanju, pogosto se kvarijo, poleg tega pa niso niti poceni, saj stanejo od 15.000 do 40.000 dolarjev.
"Narejeni so za travnata igrišča za golf, ne za običajen teren," pravi Uva in dodaja, da so hotelirji prisiljeni "sestavljati Frankensteinove flote", da bi jih sploh ohranili pri življenju. "Na vsakem takem posestvu je skladišče, polno neuporabnih avtomobilčkov za golf, razstavljenih za rezervne dele."
Hoenig je začel skicirati nove koncepte avtomobilčkov za golf in kmalu k projektu pritegnil starega prijatelja Tropperja. Kar se je začelo kot zabaven projekt z Uvo, je hitro preraslo v precej ambicioznejšo idejo. Trojica je ugotovila, da se številne skupnosti, zlasti v ZDA, zanašajo na vozila, zasnovana za povsem drugačen namen. "Takrat se nam je posvetilo," pravi Hoenig. "Lahko zgradimo novo podjetje za mobilnost, ne le boljši avtomobilček za golf."
Volan, oblečen v pluto. Foto: Matilde Viegas/Bloomberg Businessweek
Zgodbe o nastanku avtomobilčkov za golf se razlikujejo, a večinoma velja, da so nastali pred skoraj stoletjem kot pripomoček za osebe z invalidnostjo, preden so postali običajno prevozno sredstvo na igriščih za golf. Oglasi iz šestdesetih let za modele, kot sta Caddy Car in Par Pacer, so obljubljali, da bodo golfisti ostali sveži vse do "19. luknje". Danes premijske znamke ponujajo luksuzne dodatke, kot so multimedijski zasloni, hladilniki in držala za kozarce iz ogljikovih vlaken. Nekatere delavnice avtomobilčke celo predelajo tako, da spominjajo na pomanjšane različice Hummerja ali Rolls-Roycea. "Kič," pravi Hoenig. "To je, kot da bi Homer Simpson oblikoval svoj avtomobil."
Ko sta leta 2023 delala v Tropperjevem studiu v Londonu, sta skušala odstraniti vse nakopičene oblikovalske kompromise iz preteklosti, hkrati pa se izogniti značilnostim vozil za vožnjo po sipinah in štirikolesnikov. Navdih sta našla v preprostih silhuetah retro vozil, med drugim v Nasinem "superkul" lunarnem roverju iz leta 1971, kot pravi Hoenig. Najprej sta oblike pritrdila na steno, da bi si lažje predstavljala silhueto, nato pa prešla na tridimenzionalni model iz lesa in kartona. Sprednji in zadnji prostor za tovor sta nadomestila običajne predale za drobnarije in nosilce za palice za golf. "Sestavila sva ga na najpreprostejši možen način," pravi Tropper, ki je nešteto ur namenil prilagajanju prostora za noge, višine nad glavo, preglednosti ter vstopanja v vozilo in izstopanja iz njega.
Vožnja z vozilom po polotoku Tróia. Foto: Matilde Viegas/Bloomberg Businessweek
Do funkcionalne različice je bilo potrebnih še sedem mesecev računalniškega modeliranja in izdelave fizičnih prototipov, ki so jih Hoenig, Tropper in Uva leta 2024 preizkušali med testnimi vožnjami po kompleksu Na Praia. Da bi se pripravili na množično proizvodnjo, so lani angažirali Françoisa Xavierja Delagea, dolgoletnega glavnega inženirja Renaultovih ekip formule 1. To se za vozilo, ki komaj preseže omejitev hitrosti v šolskih conah, morda zdi pretirano, a inženirji formule 1 so specializirani za usklajevanje teže in stroškov z izjemno zapletenimi tehničnimi pravili tega športa. Izkazalo se je, da je prav to idealno za izpolnjevanje evropskih in azijskih predpisov za majhna vozila, namenjena vožnji po javnih cestah, ki zahtevajo maso pod približno 1.000 funtov in širino pod pet čevljev.
Pametni kompromisi so bili sestavni del razvoja. Delage se spominja živahnih razprav o tem, koliko jekla lahko vgradi v aluminijasto šasijo, da bi znižal stroške, in ali lahko odstranijo eno prečno palico pod nadstreškom ter tako prihranijo pri teži. "Julian bi vprašal: 'Zakaj potrebujemo to stransko ogledalo?' Zato, ker ga zahtevajo predpisi," pravi Delage. Ob tem se spominja, da je Hoenig takoj predlagal možne rešitve: ga lahko premaknemo? Je lahko krajše? Zakaj se mora premikati? Rezultat je vozilo, sestavljeno iz vsega 150 delov.
Uva je medtem svoje stike med hotelirji uporabljal za zbiranje povratnih informacij o prototipih in iskanje potencialnih kupcev. Podjetju Amble se je kot izvršni direktor pridružil Adrien Roose, ki je pred tem vodil belgijskega proizvajalca električnih koles. Podjetje je pridobilo naložbe skladov Trucks VC iz San Francisca in 468 Capital iz Berlina, profitabilnost pa pričakuje leta 2028. Hotelska in letoviška naročila v povprečju obsegajo okoli 40 vozil oziroma približno milijon dolarjev, pravi Roose, ki pričakuje, da bodo gostje teh hotelov s petimi zvezdicami postali naravna in premožna baza prihodnjih individualnih kupcev.
Sprednji in zadnji prostor za tovor sta nadomestila predale za drobnarije in nosilce za palice za golf. Foto: Matilde Viegas/Bloomberg Businessweek
Zato ekipa startupa, ki šteje 12 zaposlenih, že razmišlja o modelu Amble Two, namenjenem bolj urbanim okoljem. Imel naj bi polzaprto kabino, ki je videti kot simpatično pomanjšana kombinacija Riviana in Land Roverja. Ta model je sicer še nekaj let oddaljen, ideja pa je, da bi kupci Amble izbrali namesto drugega avtomobila za kratke poti do trgovine ali bližnje restavracije. Majhni električni dvosedežniki, kot sta Citroën Ami in Fiat Topolino, so v Evropi prav zaradi tega doživeli velik uspeh. A Roose pravi, da sta pretesna, medtem ko so tradicionalni avtomobilčki za golf še vedno samo to: avtomobilčki za golf. V šali dodaja, da vodilni igralec na trgu, Club Car, katerega vrednost ocenjujejo na več kot dve milijardi dolarjev, "v raziskave in razvoj ni vlagal že od, ne vem, druge svetovne vojne".
Vozilo je namenjeno luksuznim letoviščem, z ambicijo širitve tudi v mestno uporabo za krajše poti, denimo za vožnjo otrok v šolo. Foto: Matilde Viegas/Bloomberg Businessweek
Iz podjetja Club Car odgovarjajo, da njihove večdesetletne izkušnje in tržni položaj potrjujeta priljubljenost in vzdržljivost njihovih vozil ter da pri svojih izdelkih dajejo prednost zanesljivosti pred novostmi.
Med vožnjo skozi Na Praia Hoenig upravlja Amble One, Tropper pa sedi zadaj. Njuno pot primerja s tem, kar je nekdanji Applov vodilni Tony Fadell, eden ključnih ustvarjalcev iPoda, naredil v podjetju Nest: Applovo oblikovalsko filozofijo iz Cupertina je prenesel na zanemarjeni domači termostat in s tem občutno zmanjšal porabo energije. Hoenig meni, da bi lahko Amblovo novo razmišljanje o avtomobilčkih za golf podobno ustvarilo novo kategorijo trajnostnega prevoza.
Ko nato na nedokončani cesti izvede polkrožni obrat, pripomni, da morajo še spremeniti dimenzije koles, da bi zmanjšali obračalni krog. Pozneje razmišlja, da bi bili tudi korporativni kampusi idealno okolje za to futuristično vozilo, zlasti kakšen sedež podjetja, ki spominja na vesoljsko ladjo. "Rad bi videl Amble v Apple Parku," pravi. "To bi bilo res sijajno, kajne?"
.webp){kind=icon}
