Kljub višjim cenam Slovenci avgusta kupili več dizelskega goriva

Cene goriv so močno zrasle. Podatki Statističnega urada (SURS) kažejo, da to ni ustavilo kupcev. Oskrba z dizelskim gorivom, ki nakazuje gibanje porabe, se je avgusta na medletni ravni povečala. Avgusta 2025 je cena dizelskega goriva znašala približno 1,465 evra na liter, avgusta 2026 pa se je gibala med 1,753 in 1,903 evra na liter. Kljub 20 do 30 odstotkov višjim cenam se je oskrba z dizelskim gorivom medletno povečala za 6,6 odstotka.

Na mesečni ravni se je oskrba z dizlom zmanjšala za šest odstotkov, med tem ko se z bencinom povečala za pet.

Oskrba z letalskim gorivom avgusta poletela

Po drugi strani pa so na mesečni ravni zabeležili porast oskrbe s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje za 121 odstotkov. To je verjetno povezano z rastjo letalskega prometa in večjim številom letov v vrhuncu poletne turistične sezone. Na mesečni ravni so pri SURS-u zaznali še upad porabe črnega premoga in antracita za 57 odstotkov. Oskrba z drugimi naftnimi proizvodi je upadla za 22 odstotkov in zemeljskim plinom za pet odstotkov.

Pri energentih izstopa tudi močna rast količine petrolejskega goriva za reaktivne motorje, ki je bila avgusta kar 112 odstotkov višja kot pred letom dni.

Termoelektrarne avgusta proizvedle 42 odstotkov manj elektrike

Avgusta je bila proizvodnja električne energije v Sloveniji za sedem odstotkov nižja kot pred letom dni. Skupna proizvodnja na pragu dosegla 919 gigavatnih ur (GWh). K padcu so prispevale predvsem hidroelektrarne in termoelektrarne, kjer se je proizvodnja zmanjšala za devet in 42 odstotkov. Manj električne energije pa je proizvedla tudi jedrska elektrarna Krško. Nižja proizvodnja je najverjetneje povezana z nižjim vodotokom rek in sušnimi razmerami v delu poletja.

Edini večji obnovljivi vir z rastjo so bile sončne in vetrne elektrarne, ki so proizvedle 19 odstotkov več električne energije kot pred letom dni, kažejo podatki Statističnega urada (SURS). Zaradi nižje domače proizvodnje je bila Slovenija bolj odvisna od uvoza električne energije, ki se je na mesečni ravni povečal za 12 odstotkov. Izvoz je upadel za 14 odstotkov. Manjši proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledilo zmanjšanje porabe goriv.

Jedrska elektrarna Krško je avgusta zagotovila skoraj polovico vse v Sloveniji proizvedene električne energije, njen delež pa je znašal 49,8 odstotka. Sledile so sončne in vetrne elektrarne s 24,8 odstotka ter hidroelektrarne z 20,8 odstotka, medtem ko so termoelektrarne prispevale le 4,5 odstotka proizvodnje.

Gospodinjstva so avgusta porabila 251 GWh električne energije, poslovni subjekti pa 593 GWh. V primerjavi z mesecem prej se je poraba električne energije v gospodinjstvih povečala za 7 odstotkov, medtem ko se je pri poslovnih subjektih zmanjšala za 4 odstotke. Skupna poraba goriv je bila tako za 30 odstotkov manjša kot pred enim letom.