Minister Han z Japonske – kje so priložnosti za Slovenijo

Gospodarski minister Matjaž Han se je v spremstvu gospodarske delegacije konec septembra vrnil s tridnevnega obiska Dežele vzhajajočega sonca. Tam se je udeležil slovenskega nacionalnega dneva na Expu 2025 v Osaki ter se srečal z japonskima ministroma za gospodarstvo in kmetijstvo.

"Sodelovanje Slovenije na svetovni razstavi pomeni izjemno priložnost, da svetu predstavimo naše gospodarstvo, turizem, kulturo in naravne danosti," je dejal Han in izpostavil, da azijska sila po njegovo velja za enega ključnih trgov priložnosti, zato si mora Slovenija kot majhno in izrazito izvozno usmerjeno gospodarstvo še intenzivneje prizadevati za razpršitev izvoznih tokov zunaj meja EU.

Se bo Hanov obisk Japonske, ki jo od poka japonskega delniškega balona v 90. letih zaznamuje dolgo obdobje gospodarske stagnacije, imenovan izgubljena desetletja (poleg gospodarskih jih pestijo še demografski izzivi), obrestoval?

Gospodarska stagnacija nekoč drugega gospodarstva sveta

"Japonska živi v letu 2000 že od leta 1980," je dovtip, s katerim deželo vzhajajočega sonca pogosto opisujejo tako popotniki kot tudi ekonomisti in politologi. Država je do leta 2011 udobno sedela na drugem mestu največjih gospodarstev sveta, letos pa jo je po BDP prehitela prav tako vzpenjajoča azijska sila, Indija.

Ko so po vojni razdejano Japonsko, v času druge svetovne vojne neločljivo članico sil osi, po koncu konflikta v roke pridobili zmagoslavni Američani, se je počasi začelo 40-letno obdobje, danes oklicano za japonski gospodarski čudež.

Ta čas izjemne gospodarske rasti in tehnoloških inovacij so spodbujali pomoč ZDA, uvajanje tehnologije, izvozno usmerjene politike in močno sodelovanje med državo in podjetji. Protekcionistične politike pa so na drugi strani spodbujale industrijo, dokler ni postala globalno konkurenčna, s čimer se je Japonska preoblikovala v drugo največje gospodarstvo na svetu.

Nato je sledil pok borznega in nepremičninskega balona, ki je ob koncu 20. stoletja Japonsko pahnil v začarani krog deflacije. Cene in plače so se dolgo gibale navzdol, gospodinjstva so odlašala z nakupi, podjetja pa so zavirala naložbe, kar je krčilo rast, dušilo inovacije in omejevalo zaposlovanje. Sledilo je obdobje negativnih obrestnih mer Bank of Japan (BoJ), ki je nespretno poskušala zanetiti novo iskrico rasti.

Bloomberg Mercury

Negotova prihodnost denarne politike in težave na obvezniškem trgu

Japonska centralna banka (BoJ) je na septembrskem srečanju ohranila obresti nespremenjene pri 0,5 odstotka, pri čemer se je v zadnjih dneh pojavilo precej signalov, da bi lahko obrestne mere zvišala v oktobru.

"Morda je čas, da razmislimo o ponovnem zvišanju obrestne mere," je dejal eden od devetih članov sveta, kot je razvidno iz kratkega zapisnika zasedanja, ki je potekalo 18. in 19. septembra, navaja Bloomberg.

Dva člana odbora sta med srečanjem predlagala dvig obresti za 25 bazičnih točk, kar Tine Kračun z Inštituta za strateške rešitve (ISR) opiše kot "nenavadno za telo, ki običajno odloča soglasno, kar vzbuja upanje, da se obdobje ultraohlapne denarne politike bliža koncu".

"BoJ je obrestne mere nazadnje dvignila marca lani, ko je po skoraj 17 letih končala politiko negativnih obrestnih mer. Močna inflacija in naraščajoča negotovost glede izvoznega okolja bosta omogočili, da bo BoJ nadaljevala monetarno normalizacijo, zato smo morda lahko priča ponovnemu dvigu obrestnih mer že v oktobru," pove sogovornik.

Odločitev BoJ o nespremenjeni obrestni meri sovpada s podatkom, da je japonska jedrna inflacija padla na najnižjo raven od novembra 2024, in sicer na 2,7 odstotka avgusta, kar je že tretji zaporedni mesec ohlajanja cen. Tudi splošna inflacija se je s 3,1 odstotka v juliju znižala na 2,7 odstotka, kar je nova najnižja raven od novembra 2024.

Nekoliko nižja je tudi inflacija cene riža, ki je prispevala h krizi življenjskih stroškov. Avgusta se je znatno znižala na 69,7 odstotka, kar je manj kot julijskih 90,7 odstotka, vendar ostaja na zgodovinsko najvišji ravni.

Prav tako je završalo na obvezniškem trgu. Dražba dveletnih državnih obveznic je zabeležila najšibkejše povpraševanje od leta 2009, predvsem zaradi špekulacij okoli smeri BoJ, poroča Bloomberg. Dvoletne obveznice so nadaljevale padec, kar je povzročilo dvig donosa na 0,935 odstotka, to pa je najvišja vrednost od leta 2008.

Črni oblaki politične krize

Trgi pozorno spremljalo tudi epilog politične krize v državi, ki se je začela julija. V vmesnem času je nekdanji premier Šigeru Išiba podlegel pritisku in odstopil, saj je poleti na volitvah v zgornji dom japonskega parlamenta doživel velik poraz, ko je njegova Liberalno-demokratska stranka (LDP) skupaj z dolgoletnim koalicijskim partnerjem, stranko Komeito, izgubila večino.

Bloomberg

 

To je prvič od leta 1955, da mora voditelj te zgodovinske japonske stranke državi vladati brez večine v vsaj enem od zakonodajnih organov, saj je njegova koalicija osvojila le 47 sedežev – za ohranitev nadzora v zgornjem domu bi jih potrebovala 50 – kar bi četrto največje gospodarstvo na svetu pahnilo v globoko politično krizo v že tako nestabilnih razmerah, ki Japonsko pestijo v zadnjem času. O politični krizi smo pisali tukaj.

Na volitvah vladajoče Liberalno-demokratske stranke je čez vikend zmagala Sanae Takaiči, in je tik pred tem, da postane prva premierka v zgodovini Japonske. Japonski indeks Nikkei 225 je danes pridobil več kot 4 odstotke in dosegel rekordno visoko raven. Takaiči je trda konservativka in tesna zaveznica pokojnega Šinza Abeja, je v soboto dejala, da bo "delala, delala, delala", da bi "tesnobo ljudi glede vsakdanjega življenja in prihodnosti spremenila v upanje".

"Gospa Takaiči, izvoljena v soboto, se sooča z velikanskimi izzivi. Zavezala se je k stabilizaciji gospodarstva in znižanju cen na bolj dostopne ravni, v intervjuju za medije pa je orisala vizijo podpore malim in srednje velikim podjetjem prek promoviranja japonskih vrhunskih tehnologij na svetovnih trgih ob hkratnem povečevanju dohodkov gospodinjstev. Gre za močno ekspanzivne politike, ki bi lahko odložile fiskalno konsolidacijo in povečale javni dolg," pove Kračun z ISR.

Kračun izpostavi, da njena izvolitev predstavlja jasen premik LDP v desno. "Ta izkušena političarka z izrazitimi konservativnimi nagnjenji je varovanka pokojnega premierja Abeja, njena izbira pa nakazuje, kaj stranka išče. Od leta 2021 je Japonska zamenjala tri premierje iz zmernih frakcij, ki so se spopadali z okrevanjem po pandemiji, učinki vojne v Ukrajini, naraščajočimi geopolitičnimi tveganji in ameriškim trgovinskim protekcionizmom. Kombinacija domačih težav in upadajočega zaupanja javnosti v stranko je člane LDP usmerila nazaj k tipu močnega vodenja, ki se ga spominjajo iz Abejevih let," pove.

Vstopi, Slovenija

V ta politično-gospodarski kaos nato vstopi Slovenija. "Japonska je eden od ključnih trgov priložnosti," je dejal minister za gospodarstvo Han, ki je v Osaki opravil vrsto pogovorov tudi s predstavniki velikanov, kot so Toyota, Hitachi in Mitsubishi. Razprave so se osredotočale na vodik, napredno robotiko in umetno inteligenco, je razvidno iz sporočila za javnost.

Japonski gospodarski minister Joičiro Koga je izpostavil, da v Sloveniji že deluje več kot 30 japonskih podjetij, predvsem na področjih visoke tehnologije, robotike in energetike, ter izrazil prepričanje, da se bo sodelovanje še poglobilo.

MGTS

 

Kljub povedanemu pa Japonska ne zavzema visokega mesta med slovenskimi trgovinskimi partnericami. S skupno blagovno menjavo v vrednosti 251 milijonov evrov se je Tokio leta 2024 uvrstil na 36. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Ljubljane v blagovni menjavi, Japonska pa je v nacionalnem programu internacionalizacije opredeljena kot ključni trg priložnosti.

"Kljub kroničnemu pomanjkanju delovne sile Japonska ostaja peto največje gospodarstvo na svetu, ki intenzivno vlaga v robotiko, avtomatizacijo, digitalne tehnologije in rešitve za starajočo se družbo. Prav tu se kažejo priložnosti za Slovenijo. Naša visokoizobražena delovna sila lahko ponudi znanje in inovacije, ki dopolnjujejo japonske potrebe," je jasen Kračun.

Sogovornik meni, da je sodelovanje smiselno v ciljno usmerjeni obliki: "Gre se za strateško povezovanje v sektorjih, kjer lahko Slovenija s svojim znanjem in inovacijami pomaga Japonski reševati strukturne izzive in si hkrati zagotovi dostop do zahtevnega, a perspektivnega trga."

Zakaj Japonska potrebuje Slovenijo?

Tega vprašanja so se lotili tudi pri zavarovalniški skupini Coface, ki oriše makroekonomsko sliko Japonske. Po njihovih podatkih so se leta 2023 plače na Japonskem povečale za 3,6 odstotka, v letih 2024 in 2025 pa za več kot pet odstotkov, kar je pomemben premik v državi, kjer je imela varnost zaposlitve dolgo časa prednost pred višino dohodka. Višje plače pomenijo začetek širšega reflacijskega cikla, ki znova utira pot k bolj zdravi gospodarski dinamiki, ugotavljajo.

Po besedah ekonomista Junyuja Tana iz družbe Coface bo nadaljevanje odvisno predvsem od tega, ali bodo podjetja zmožna rast plač podpreti z vlaganji v produktivne naložbe, pri čemer "Japonski brez tega grozi ponoven zdrs v deflacijsko past". Zato družbe, ki so pred kratkim sedele na kapitalu, danes pospešeno vlagajo v sektorje, kot sta avtomatizacija in robotika, kar je odziv na kronično pomanjkanje delavcev v državi. Med letoma 2021 in 2024 je povprečna letna rast naložb dosegla 9,1 odstotka, v tekočem proračunskem letu pa Coface napoveduje dodatnih 6,7 odstotka rasti.

 

Prav tukaj pri zavarovalniški družbi vidijo priložnosti za Slovenijo. Navedejo primer družbe Yaskawa, proizvajalca pogonske tehnologije, industrijske avtomatizacije in robotike, ki je v Kočevju vzpostavila enega najnaprednejših evropskih centrov za proizvodnjo industrijskih robotov, slovenska podjetja in raziskovalne ustanove pa razvijajo rešitve v industrijski, rehabilitacijski in servisni robotiki. "S tem se Slovenija potrjuje kot partnerica pri rešitvah, ki jih Japonska nujno potrebuje za dvig produktivnosti," zapišejo.

Foto: Bloomberg

 

Leto dni po izdaji samurajskih obveznic

Avgusta 2024 je Slovenija prvič vstopila na japonski dolžniški trg in izdala tako imenovane samurajske obveznice v vrednosti 50 milijard jenov (približno 311 milijonov evrov). Finančno ministrstvo je ob izdaji povedalo, da bodo sredstva, zbrana z izdajo teh obveznic, namenjena izključno financiranju oziroma refinanciranju proračunskih izdatkov, ki sodijo v kategorije upravičenih socialnih projektov. Organizatorji izdaje so bili BNP Paribas, Nomura in SMBC Nikko. O izdaji smo pisali tukaj.

Ministrstvo je ob izdaji povedalo, da je bilo na Japonskem močno povpraševanje po slovenskem dolgu, Japonska pa je lani izgubila 34 let trajajočo krono največje svetovne upnice. Zamenjala jo je Nemčija. Slovenija je izdala tri- in petletne obveznice.

"Z izdajo v japonskih jenih denominiranih obveznic si država nekoliko geografsko širi bazo vlagateljev, čeprav so japonski vlagatelji že dlje časa prisotni v evrskih obveznicah evropskih držav," je povedal Aleš Čačovič, višji upravljavec investicijskih skladov pri Triglav Skladih.