Plin in elektrika na rekordnih ravneh, nafta pada

Evropska gospodarstva, na čelu z nemškim, zaskrbljeno čakajo letošnjo zimo, ko se bo povečalo povpraševanje po energentih, zlasti zemeljskem plinu, srečalo z omejeno dobavo in že tako rekordnimi cenami. Pogledali smo, kakšne so cene ključnih energentov v Evropi in kakšna cenovna gibanja pričakujejo analitiki.

Situacija je najbolj kritična na področju zemeljskega plina, saj je Evropska unija tu najbolj odvisna od drastično zmanjšanega ruskega uvoza. Cena v teh dneh, ko je ruski Gazprom napovedal tridnevno zaprtje plinovoda Severni tok 1, dosega nove rekorde. Na rekordnih ravneh je tudi cena elektrike, medtem ko se cena nafte spušča z junijskega vrha in se počasi vrača na raven pred rusko invazijo na Ukrajino.

Zemeljski plin v Evropi pri ceni 313 evrov

Zemeljski plin oziroma njegovo pomanjkanje je glavni krivec za energetsko krizo, s katero se spopada stara celina. Danes okrog 9. ure zjutraj je cena za enomesečno pogodbo na nizozemskem vozlišču (TTF) prvič presegla mejo 300 evrov na megavatno uro. Poleg omejene ruske dobave po plinovodih ceno viša tudi povečan uvoz utekočinjenega plina (LNG), s katerim Evropa nadomešča izgubljeni plin iz Rusije.

Cena plina je tako okrog 600 odstotkov nad letnim izhodiščem, a zaradi visokih cen in nezanesljive dobave Mednarodna agencija za energijo (IEA) napoveduje upočasnjeno rast trga v prihajajočih letih. Že v letošnjem letu naj bi se povpraševanje upočasnilo, saj mnogo odjemalcev preklaplja na alternative vire energije. Med letoma 2021 in 2025 naj bi svetovno povpraševanje naraslo za 140 milijard kubičnih metrov, kar je manj kot polovico prejšnje napovedi, ugotavljajo v julijskem poročilu o trgu zemeljskega plina. Za primerjavo, samo v letu 2021 je povpraševanje naraslo za 170 milijard kubičnih metrov.

Cene elektrike rekordne, a povpraševanje upada

Cene električne energije rastejo v nebo, zlasti v dveh največjih evropskih gospodarstvih, Franciji in Nemčiji. Nemčiji težave povzročajo nezanesljiva dobava in visoka cena zemeljskega plina ter nizek vodostaj reke Ren, ki je več dni ogrožal prehod ladij s premogom in drugimi surovinami. Francija pa se spopada z nedelujočimi jedrskimi reaktorji, ki so zaradi počenih cevi sredi izrednih popravil.

Elektrika v Nemčiji z enoletnim rokom dobave, ki je evropski referenčni tečaj za cene elektrike, je pri ceni 646 evrov za megavatno uro. Primerljiva terminska pogodba v Franciji medtem dosega ceno 772 evrov za megavatno uro. Povprečne veleprodajne cene elektrike v EU so že decembra lani poskočile na 250 evrov za megavatno uro in so letos zaradi vojne v Ukrajini ostale povišane.

Po podatkih Mednarodne agencije za energijo se povpraševanje po elektriki v letu 2022 znižuje, in sicer predvsem zaradi upočasnjenega svetovnega gospodarstva in visokih cen. Leta 2021 je povpraševanje naraslo za šest odstotkov, letos naj bi ta  rast znašala le še 2,4 odstotka. "Sredi leta 2022 ocenjujemo, da bo rast povpraševanja po elektriki v letu 2023 sledila letošnjemu trendu," so zapisali v julijskem poročilu o trgu elektrike.

Analitiki pričakujejo umirjanje cen nafte

Severnomorska nafta brent trguje po ceni 101 dolarja za 159-litrski sod. Na ceno vplivata predvsem ohlajanje svetovnega gospodarstva, ki pomeni nižje povpraševanje, in omejena proizvodnja. Medtem ko Savdska Arabija poziva OPEC k zmanjšanju proizvodnje, se morda obeta povečanje izvoza iz Irana, če pride do novega dogovora o jedrskem programu te bližnjevzhodne države.

Povprečna predvidena cena za tekoče (tretje) četrtletje je 111,46 dolarja za sodček, kar pomeni, da analitiki v Bloombergovi anketi pričakujejo rast cen nafte na kratki rok. Povprečna ocena cene ob koncu letošnjega leta je pri 103,61 dolarja za sodček. Ob koncu leta 2023 pa analitiki predvidevajo umiritev; cena za sodček naj bi znašala 88,43 dolarja.

Ocene analitikov se sicer razlikujejo. Najvišje cene nafte v naslednjem letu in pol napovedujejo pri podjetju Goldman Sachs, kjer v naslednjem četrtletju pričakujejo ceno 140 dolarjev za sodček. Ta naj bi do konca naslednjega leta padla na 115 dolarjev. Najnižjo oceno so podali analitiki Citigroupa, ki v naslednjem četrtletju pričakujejo ceno 99 dolarjev za sodček, ob koncu leta 2023 pa 74 dolarjev.

Temu trendu sledijo tudi napovedi za ceno zahodnoteksaške surove nafte (WTI). Ob koncu tretjega četrtletja naj bi sodček stal 107,65 dolarja, ob koncu leta 2023 pa 85 dolarjev, menijo analitiki večjih finančnih inštitucij, ki jih je anketiral Bloomberg.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar