Pred objavo rezultatov: Kako je državna regulacija prizadela Petrol

V petek ob 8.30 trgovec z energenti Petrol objavlja polletne rezultate prek portala Seonet. Neuradno smo izvedeli, da bodo ti ob polletju "precej drugačni" kot v prvem četrtletju. Podrobnosti anonimni sogovornik ne razkriva, verjetno pa ne gre pričakovati boljših rezultatov kot v prvem četrtletju. Razlogi so predvsem zaostrene razmere na trgu energentov in posegi vlade v maloprodajne cene pogonskih goriv in višino marž.

Kaj trenutno vemo o poslovanju Petrola in kaj bo najbolj zanimalo analitike ter kakšna so potencialna tveganja za vlagatelje v naftnega trgovca?

Za trgovcem z energenti je precej razburkano polletje, posledice na poslovanju pa so pustili zlasti vladni posegi na cene energentov in višino marž. Sredi junija se je z vplivom cen pogonskih goriv na poslovanje Petrola na izredni seji seznanil nadzorni svet, ki ga je vodil zdaj že nekdanji predsednik uprave SDH Janez Žlak.

Takrat je uprava Petrola, ki jo vodi Nada Drobne Popović, ocenila, da bo zaradi vpliva dosedanje in nove regulacije cen pogonskih goriv v Sloveniji in na Hrvaškem v prvi polovici leta 2022 skupina ustvarila:

• 53 milijonov evrov nižji kosmati poslovni izid skupine v primerjavi z načrtom,  
• 79 milijona evrov nižji EBITDA in
• 54 milijonov evrov nižji čisti poslovni izid.

 

Uprava Petrola je že takrat tudi napovedala, da bo zaradi bistveno spremenjenih zunanjih vplivov na poslovanje pripravila rebalans načrta za leto 2022. Pričakuje se, da bodo izračuni predstavljeni ob objavi polletnih rezultatov, torej v petek.

Petrol terja dobrih 50 milijonov od države

Ena od glavnih tem, ki jih bodo glodali nadzorniki in uprava Petrola na današnji seji, je po mnenju številnih analitikov, s katerimi smo se pogovarjali, poleg nadaljnjih vladnih regulacij in tveganj, ki izhajajo iz tega, tudi zahtevek za povračilo škode iz naslova regulacije cen naftnih derivatov, ki ga je uprava Petrola naslovila na slovensko vlado, in sicer v višini 51,3 milijona evrov za obdobje od 15. marca do 30. aprila 2022. Za obdobje med januarjem in marcem znaša škoda oziroma zahtevek 18,4 milijona evrov.

V kateri fazi je obravnava Petrolovega zahtevka, na vladi oziroma na ministrstvu za gospodarstvo nismo izvedeli. Njihove odgovore še čakamo.

Uprava Petrola je tudi napovedala, da bo poslala vladi nov zahtevek za obdobje od 11. maja 2022 do uveljavitve aktualne Uredbe o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov v Sloveniji (torej do 21. junija), in sicer takoj, ko izračunajo gospodarsko škodo. Ali je ta že izračunana, nismo izvedeli.

Medtem se je zamenjala tudi vlada; od 1. junija letos jo vodi Robert Golob.

Državni intervencionizem na trgu energentov

Spomnimo, kako je država z intervencijo vplivala na tržne cene. Državna regulacija cen goriva je veljala od 15. marca do konca aprila, ponovno pa spet od 11. maja do vključno 10. avgusta. Nova uredba, ki je začela veljati 21. junija, ne regulira najvišje cene pogonskih goriv, pač pa najvišje marže, ki jih lahko zaračunajo trgovci na bencinskih servisih izven avtocest, in sicer znaša od 17. avgusta 2022 dalje (za dobo veljavnosti uredbe) najvišja dovoljena marža za dizel 0,0983 evra na liter in za 95-oktanski bencin 0,0994 evra na liter. Bruto marže trgovca se bodo razbremenile, ob uvedbi uredbe pričakuje Tea Pevec iz Intercapitala.

Podobno kot pri pogonskih gorivih je tudi na področju elektrike in zemeljskega plina. Vlada je za eno leto omejila maloprodajne cene električne energije in zemeljskega plina. Ukrep bo začel veljati 1. septembra in bo veljal eno leto. Strošek, ki bo nastal zaradi omejitve cen, se bo porazdelil po slovenski dobaviteljski verigi. Vse to dodatno vpliva na pogoje poslovanja in poslovne rezultate skupine Petrol.

Odlična turistična sezona, odlična za poslovanje Petrola

Petrol je s prevzemom 93 novih bencinskih črpalk Croduxa na Hrvaškem povečal tržni delež v maloprodaji goriv na 23 odstotkov, pravi Pevec. Tudi hrvaška vlada je podobno kot slovenska ukrepala z raznimi regulacijami. Od 21. junija je hrvaška vlada uvedla omejitev cen bencina, tako da je najvišja maloprodajna cena 1,80 evra za liter, medtem ko na avtocestah ta omejitev ne velja. Ker na Hrvaškem cenovna kapica na avtocestah ni bila uvedena in se je cena nafte začela z začetkom turistične sezone stabilizirati, analitičarka pričakuje izboljšanje rezultatov v tretjem četrtletju.

V drugih državah vpliv različnih dejavnikov na poslovanje Petrola ni tako pomemben, saj tržni delež ni tako velik.

S&P presoja o znižanju Petrolove bonitetne ocene

Bonitetna hiša Standard & Poor's Rating Services je sredi poletja objavila, da je Petrol glede dolgoročne bonitetne ocene BBB- in kratkoročne A-3 ocenjen kot "CreditWatch Negative". To je predvsem posledica negativne intervencije na trgu pogonskih goriv, ko so bili prodajalci zaradi regulacije prodajnih cen primorani prodajati pogonska goriva tudi pod nabavnimi stroški, nejasnosti glede povračila nastale škode ter tveganj, povezanih z morebitnimi dodatnimi intervencijami na trgih energentov.

Uvrstitev na "CreditWatch Negative" bi lahko pomenila znižanje bonitetne ocene za eno stopnjo v prihodnjih mesecih, z obstoječe ocene BBB- na BB+, če bi se poslovno okolje zaradi regulacije cen energentov še dodatno zaostrilo in če Petrol v doglednem času od Republike Slovenije ne bo prejel odškodnine za škodo, ki mu je bila povzročena z intervencijo na trg pogonskih goriv.

Kljub temu bonitetna hiša Standard & Poor's Rating Services glede na trenutno situacijo ocenjuje, da se finančno tveganje družbe Petrol ni poslabšalo.

9 stvari, na katere bo pozorno sokolje oko analitikov in vlagateljev

Dimenzija negativnih učinkov ukrepov oblasti za zajezitev cen energentov, kar vključuje tako omejevanje marž na pogonska goriva in kurilno olje kot tudi omejevanje cen elektrike in plina.

Morebiten komentar poslovodstva glede tega, kako bi utegnile trenutne okoliščine vplivati na doseganje načrtovanih poslovnih rezultatov v tem letu.

Racionalizacija poslovanja in morebitne spremembe na področju načrtovanih izdatkov za investicije.

Morebitne negativne tečajne razlike zaradi nihanja ob hitri rasti ameriškega dolarja.

Vpliv tržnih tveganj ob trgovanju z elektriko in plinom (vprašanje dobave v naslednjem letu).

Učinek povečanja obrestne mere za kredite (EURIBOR) na čisti dobiček v prihodnosti.

Težave pri kupni moči poslovnih uporabnikov in plačilni sposobnosti strank ob rastočih cenah energentov.

Težave pri preskrbi, ki bi lahko negativno vplivale na začrtane prodajne količine.

Morebitni učinki na maloprodajo, torej zaupanje porabnikov/prebivalstva …

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar