"V letu 2024 smo beležili zelo visoko zaposlenost in najnižjo brezposelnost v zgodovini samostojne Slovenije," je danes na novinarski konferenci po poročanju STA povedala generalna direktorica Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc.
Rekordno najnižjo brezposelnost so pri Zavodu zabeležili junija, ko je na Zavodu bilo prijavljenih 43.369 brezposelnih. V povprečju je bilo lani na zavodu prijavljenih 45.982 brezposelnih oseb, kar je 5,6 odstotka manj kot v letu 2023.
Kljub rekordno nizkim številkam pa registrirana brezposelnost v Sloveniji narašča. Konec decembra je teh bilo 47.038, kar predstavlja 2,9 odstotka več na mesečni ravni. Vendar je medletno še vedno upadla, in sicer za 2,7 odstotka.
Preberi še
Kako trdoživ je slovenski trg dela?
Na trgu dela pomembnih sprememb še ni bilo zaznati, glede na podatke do meseca junija, meni Bojan Ivanc iz GZS.
17.09.2024
Iskanje kadrov: Nekateri razkrivajo plačo, drugi še imena ne
Kljub anonimnemu oglasu je kandidatom ključno, da čim prej izvedo, za katero podjetje gre.
05.11.2024
Koliko delavcev zares primanjkuje? Številke so zaskrbljujoče
Brez dotoka tujih delavcev bi se delovno aktivna populacija zmanjševala za 12.189 oseb letno. Koliko delavcev primanjkuje v Sloveniji? Številke so zaskrbljujoče.
20.11.2024
"Za celo leto lahko rečemo, da je vladalo veliko povpraševanje po delavcih," je povedala direktorica Zavoda za zaposlovanje Greta Barbo Škerbinc.
S težavami privabljanja novih kadrov se sooča celotna stara celina. Trenutno 18 odstotkov proizvodnih in 27 odstotkov storitvenih podjetij v Evropski uniji navaja pomanjkanje delovne sile kot največji izziv pri poslovanju, ugotavlja analiza Bloomberg Adria.
"Po trenutnih podatkih bi lahko sklepali, da delajo vsi, ki želijo delati, saj je zaposlenost na ravni EU na zgodovinsko visoki ravni 75,3 odstotka. Hkrati je tudi brezposelnost na najnižji ravni – 5,9 odstotka," ugotavlja analitik Bloomberg Adria Mihael Blažeković.
Lani se je število prijavljenih prostih delovnih mest zmanjšalo za 3,9 odstotka. Največje povpraševanje je bilo po delavcih za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih na visokih gradnjah, voznikih, čistilcih, strežnikih, vzgojiteljih, učiteljih in strokovnih sodelavcih za zdravstveno nego.
Tuji delavci predstavljajo 15,4 odstotka delovno aktivnih
Pri Zavodu za zaposlovanje visoko rast števila tujih zaposlenih opažajo od leta 2016, ko je njihov delež bil približno šestodstoten, do danes pa se je povečal na 15,4 odstotka. "Konec oktobra je bilo med delovno aktivnimi 147 tisoč tujcev, tako da je zaposlovanje tujcev pomemben segment," je na novinarski konferenci še povedala Barbo Škerbinc.
Med tujimi zaposlenimi prevladujejo delavci iz Bosne in Hercegovine, po podatkih Zavoda pa je opazna rast števila delovnih dovoljenj delavcem iz azijskih držav, kot so Indija, Bangladeš, Nepal, Filipini.
Brez dotoka tujih delavcev bi se delovno aktivna populacija v Sloveniji zmanjševala za 12.189 oseb letno, ugotavljajo pri Banki Slovenije. "V Sloveniji je število tujih delavcev, ki se prvič vključujejo na slovenski trg dela, večje od števila slovenskih državljanov, ki vstopajo na trg dela. V nekaterih dejavnostih so celotne dodatne potrebe po delovni sili zapolnjene izključno s tujimi delavci," piše v Analizi razmer na trgu dela, ki jo je letos objavilo ministrstvo za delo.
Največ tujcev se v Sloveniji zaposli na področju gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prometa, skladiščenja, gostinstva, trgovine ter vzdrževanja in popravila motornih vozil, navaja STA.