Zakaj bi slovenska podjetja iskala posle v Nemčiji, 'bolniku Evrope'?

Nemčija ima kljub krizi še vedno veliko adutov, zaradi katerih je lahko zanimiva za slovenska podjetja, ki si želijo razširiti poslovanje.

Nemčija leži v središču Evrope z zelo dobrimi logističnimi povezavami, s 85 milijoni prebivalcev in visokim BDP je največji evropski trg. Njena podjetja so digitalizirana in imajo dostop do kapitala za investicije.

To so nekatere od prednosti nemškega trga, ki jih je včeraj na Nemškem forumu 2024 naštel Martin Konerth, direktor podjetja G & E Sales. Med prednostmi Nemčije so tudi velika vlaganja v raziskave in razvoj, močan izvoz ter dobro delujoč sistem socialnega zavarovanja, je povedal Konerth. Podjetje G & E Sales se ukvarja s pomočjo podjetjem pri internacionalizaciji poslovanja.

Napake, ki se jim je dobro izogniti

Med sektorji, zanimivimi za nove ponudnike na nemškem trgu, je Konerth navedel: kmetijstvo, predvsem ekološko pridelavo, napredne proizvodne tehnologije, na primer proizvodnjo z roboti, letalsko in vesoljsko industrijo, industrijo obnovljivih virov energije, turizem in potovanja ter medicino in izdelke za zdravje.

 

 

Napake, ki jih podjetja naredijo pri vstopu na nemški trg, so slaba analiza trga, slaba strategija vstopa, slaba cenovna politika in izbira slabega partnerja, je povedal Konerth.

Nemčija se je sicer znašla v krizi, njeno gospodarstvo stagnira in je blizu recesije. Bruto domači proizvod Nemčije se je v tretjem četrtletju leta 2024 v primerjavi z drugim četrtletjem leta 2024 po prilagoditvi cenovnim, sezonskim in koledarskim spremembam povečal za zgolj 0,1 odstotka, je ta teden sporočil nemški statistični urad Destatis.

Nemčija ima veliko prvakov v nišnih panogah

Nemčija ima pred seboj številne izzive: zeleni prehod, geopolitične napetosti, pa tudi veliko birokracije, je povedala Julia Neblich, namestnica nemške veleposlanice v Sloveniji. Po drugi strani ima Nemčija veliko gospodarskih prvakov, predvsem srednje velikih podjetij, ki so vodilna v svojih poslovnih nišah, je povedala Julija Neblich.

Po razpadu aktualne vlade je Nemčija v pričakovanju predčasnih volitev. Od nove vlade gospodarstveniki pričakujejo zmanjšanje birokratskih bremen, je za Bloomberg Adria povedala Dagmar von Bohnstein, predsednica in izvršna direktorica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Slovenija.

Nemška industrija, predvsem avtomobilska, se zaradi krize prestrukturira v proizvodnjo vojaške opreme in orožja, a tudi v tem so priložnosti za slovenske dobavitelje, meni Katja Stadler, direktorica podjetja DESLO pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici.

Evropa ni v fokusu vlagateljev Nemško gospodarstvo stagnira. Če se je izognilo poletni recesiji, se mu obeta zimska, pravi po poročanju STA ekonomist v družbi ING Carsten Brzeski. Glavni razlog je upočasnjena proizvodnja v predelovalni industriji, ki je predvsem posledica upada naročil iz tujine, zato industrija ne najde zagona za rast. Zahtevne razmere najbolj ponazarjajo težave avtomobilskega velikana Volkswagen, ki napoveduje zapiranje tovarn in množična odpuščanja.  Nemški BDP se je v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim okrepil za 0,1 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj od prvotne ocene. Gotovo to ni dober obet. Padec izvoza je bil skoraj 2-odstoten glede na predhodno trimesečje, zmanjšal se je tudi obseg investicij. Trenutne težave nemškega gospodarstva so posledica prestrukturiranja. "Ni vprašanje, ali nam bo uspelo, mora nam uspeti! Nemško gospodarstvo je še vedno močno," je v pogovoru za Bloomberg Adria TV dejala Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice.  Od vlade, ki bo prevzela krmilo po februarskih predčasnih volitvah, nemško gospodarstvo pričakuje predvsem zmanjšanje administrativnih bremen. Da bi težave reševali s subvencijami, na primer za nakupe novih avtomobilov, ni rešitev. "Tovrstne spodbude bi bile le kratkoročna rešitev," je jasna sogovornica. A kljub težavam je priložnosti za sodelovanje slovenskih podjetij z nemškimi  dovolj, smo slišali na poslovni konferenci Nemški forum 2024 v organizaciji Slovensko-nemške gospodarske zbornice in agencije Spirit Slovenija. Veseli dejstvo, da se kljub nespodbudnim rezultatom nemškega gospodarstva menjava  s Slovenijo še povečuje. Podjetja iz obeh držav dobro sodelujejo, ker imajo skupne vrednote, pravi sogovornica.  Od januarja do septembra je bila glede na leto prej višja za 2,9 odstotka. Menjava je na letni ravni vredna 14 milijard evrov. "To pa je vrednost, ki se ji ne bi smeli odrekati," je na vprašanje, kako odgovarja tistim, ki pravijo, da bi se moralo slovensko gospodarstvo bolj izvozno diverzificirati, odgovorila von Bohnstein. Katja Stadler, direktorica DESLO pri Slovensko-nemški gospodarski zbornici, pa je v pogovoru izpostavila priložnosti, ki jo slovenskim podjetjem nudijo sejmi, kjer tradicionalno sklepajo posle z nemškimi partnerji. Po njenih besedah se obisk na sejme vrača, ključno pa je to, da se vračajo predvsem tisti poslovneži, ki tam želijo sklepati posle.

 

V pričakovanju ukrepov nove vlade

Tudi Katja Stadler je v pogovoru za Bloomberg Adria poudarila, da je za uspeh na nemškem trgu pomembno to, da slovensko podjetje najde dobrega nemškega partnerja, ki mu bo pomagal na trgu z analizo trga, distribucijo in podobno. Poleg tega je za vstop na nemški trg še vedno pomembna udeležba na gospodarskih sejmih. "Sejmi so še vedno zelo pomembni. V Nemčiji velja, če te ni na sejmu, te ni," je povedala Katja Stadler.

"Nemčije ne moremo odpisati," je v intervjuju za Bloomberg Adria povedala slovenska veleposlanica v Nemčiji Ana Polak Petrič. Ocenjuje, da bo najverjetnejša prihodnja vladna koalicija, zbrana okoli unije CDU/CSU, kmalu začela izvajanje ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki se sicer že drugo leto zapored sooča z recesijo. To je obenem dobra napoved za številna slovenska podjetja, za katera Nemčija že tradicionalno predstavlja ključni trg in razvojnega partnerja.

Politična negotovost, ki naj bi se po napovedih s formiranjem nove vlade sklenila nekje spomladi, po njenem ne bo zmotila izvrstnega gospodarskega sodelovanja med državama, a veleposlanica meni, da bi lahko domača podjetja svoje partnerje poiskala tudi v vzhodnih zveznih deželah, kjer doslej niso bila prisotna.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar