V Sloveniji je trentuno dejavnih skoraj 400 podjetij z nemško kapitalsko udeležbo, Nemčija, ki se je znašla v recesiji, pa je glede na delež tujih neposrednih naložb peta najpomembnejša investitorica. "Rezultati vsakoletne ankete o gospodarskem stanju v srednji in vzhodni Evropi pa so presenetljivi. Le 75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji je odgovorilo, da bi ponovno investiralo na tem območju. Leto prej je ta delež še vedno znašal 85 odstotkov," izpostavlja predsednica zbornice Dagmar von Bohnstein. Preostalih 25 odstotkov, ki ne bi izbralo Slovenije, bi raje izbralo Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško ali Češko.
Gospodarske razmere so trenutno pozitivne, vendar je zaznati veliko negotovosti glede bodoče ekonomske situacije, ki je povezana z negotovostjo v geopolitični situaciji, energetsko krizo in visoko inflacijo, opozarja Slovensko-nemška gospodarska zbornica. Zaradi negotovih gospodarskih razmer opažajo pesimističen pogled na prihodnje gospodarske razmere, pri čemer se podjetja bojijo predvsem zmanjšanja izvozne moči. Negotovost v geopolitičnem okolju je zmanjšala tudi zavezanost Sloveniji kot poslovni lokaciji, zmanjšuje pa se tudi zaupanje v EU. Visoke davčne obremenitve, toga delovna zakonodaja in pomanjkanje zaupanja v predvidljivost gospodarske politike ter visoki stroški dela so za podjetja še posebej obremenjujoči.
Še vedno je slaba tretjina nemških podjetij v Sloveniji zadovoljnih s trenutnimi gospodarskimi razmerami in jih ocenjuje kot dobre. Malo več kot polovica jih gospodarski položaj ocenjuje kot zadovoljiv, 21 odstotkov pa slabši. Ti rezultati so slabši kot v predhodnem letu.
Preberi še
V nemški avtomobilski industriji vse bolj črnogledi
Proizvajalci in dobavitelji avtomobilov se počutijo ranljive na neevropskih trgih, kamor prodira kitajska konkurenca.
05.06.2023
Nemčija uradno v recesiji, poslabšanje gospodarske klime v Sloveniji
Znižala se je predvsem potrošnja gospodinjstev
25.05.2023
Nemško gospodarstvo kihnilo, bo naše zakašljalo?
Nemčija, ki je med najpomembnejšimi partnericami Slovenije, se sooča s stagnacijo gospodarstva.
05.05.2023
Ocena javne uprave se je v raziskavi znatno poslabšala. 83 odstotkov vprašanih je bilo nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih s stopnjo obdavčitve, davčnim sistemom in davčno upravo. Predvidljivost ekonomske politike se je v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope uvrstila na zadnje mesto. Stroške dela in prožnost slovenske delovne zakonodaje ocenjuje 73 odstotkov vprašanih kot izrazito lokacijsko pomanjkljivost.
V primerjavi s prejšnjim letom bo 46 odstotkov anketiranih podjetij povečalo odhodke za naložbe, 31 odstotkov pa jih bo ohranilo načrtovano raven naložb. Ob tem 40 odstotkov anketiranih podjetij načrtuje povečanje števila zaposlenih, medtem ko jih 26,5 odstotka pričakuje zmanjšanje.
Največje poslovno tveganje pomanjkanje delovne sile
Še vedno pa kar 55,9 odstotkov podjetij vidi kot največje poslovno tveganje Slovenije pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Mnogi se pritožujejo nad tem, da se zahtevam, ki jih bo morala v prihodnje izpolnjevati bodoča delovna sila, v izobraževalni politiki ne posveča dovolj pozornosti. Slovenija se zaradi visokega pomanjkanja kvalificirane delovne sile nahaja na zadnjem mestu med državami na območju srednje in vzhodne Evrope, prav tako se primerjalno nahaja na repu držav glede togosti delovne zakonodaje.
Subvencije pogosto predstavljajo pomemben kriterij pri odločitvah za naložbe. Ovire so predvsem birokratske narave in povezane z nepreglednostjo postopkov in odločitev. Podjetja so pokazala jasno poslabšanje dostopa do subvencij. 25 odstotkov anketiranih podjetij je (zelo) zadovoljnih, kar je občutno manj kot leta 2021 (43 odstotkov). Z dostopom do financiranja ni zadovoljnih 41 odstotkov podjetij (v primerjavi s 25 odstotki leta 2021). Kljub temu se Slovenija v primerjalni letvici z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope nahaja na šestem mestu.
Kdaj bo Nemčija izšla iz recesije?
Nemško gospodarstvo v prvem četrtletju zdrsnilo v tehnično recesijo, bruto domači proizvod pa je upadel za 0,3 odstotka v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, že v lanskem zadnjem četrtletju je bil padec 0,5-odstoten. Ekonomisti pravijo, da je glavni razlog padec zasebne potrošnje zaradi visoke inflacije, je navedla predsednica gospodarske zbornice.
A kljub temu pričakuje, da se bodo razmere v nadaljevanju leta izboljšale. "Zgodovinske izkušnje kažejo, da v zadnjih 50 letih povišanje ključnih obrestnih mer vedno vodilo v tehnično recesijo, kot danes. Drugo upanje pa je inflacija, saj pada hitreje, kot je bilo pričakovano. Aprila se je nemški izvoz povečal za 1,2 odstotka, medtem ko so analitiki napovedovali padec," je dejala von Bohnstein.
Katja Stadler, direktorica Deslo – AHK je izpostavila, da je upad potrošnje je povezan z nemško mentaliteto varčevanja. Lani je delež prihrankov od dohodka v Nemčiji narasel na 23 odstotkov, kar je največ doslej, medtem ko je evropsko povprečje pri 16 odstotkih.
"V zadnjem letu smo imeli nekaj povpraševanj potencialnih investitorjev da bi investirali v Slovenijo, a opažamo, da jih je k temu vedno težje prepričati. Res je, raje se raje odločajo za sosednje države. To so problemi, kot so delovna sila, stroški dela, dolgi birokratki postopki… občiajno imajo željo po hitrem investiranjem, da bi od začetka postopa pa do zagona proizvodnje minilo leto in pol do dve leti, a je to skorja nemogoče pri nas," pravi Stadler.