.webp){kind=icon}
Disney je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil 470 milijonov dolarjev čistega dobička, potem ko se je v enakem lanskem obdobju ustavil pri 912 milijonih. Ob padcu dobička pa je podjetje poročalo o rasti števila naročnikov na pretočne vsebine. To se je povečalo za 7,9 milijona na 137,7 milijona.
Skupaj z naročninami na Hulu in ESPN, ki sta v lasti Disneyja, je naročnikov več kot 205 milijonov. Disney za zdaj nima načrtov za povečanje naročnin, storitev Disney+ pa bo podprta z oglasi.
Rast števila naročnikov na spletne vsebine je presenetila analitike, saj je denimo tekmec Netflix v prvem letošnjem četrtletju doživel prvi padec števila uporabnikov. Teh je bilo za 200.000 manj, kar predstavlja 0,1 odstotka vseh Netflixovih naročnikov. Disney sicer ponuja več vsebin za otroke.
Disneyjev prilagojeni dobiček na delnico je v četrtletju znašal 1,08 dolarja na delnico, prihodkov pa je bilo za 19,25 milijarde dolarjev, kar je 23 odstotkov več kot v prvem četrtletju lani.
Prihodki od zabaviščnih parkov so narasli s 3,17 milijarde na 6,65 milijarde dolarjev, prihodki od filmske in televizijske proizvodnje ter distribucije pa so narasli za devet odstotkov na 13,62 milijarde dolarjev.
Padec vrednosti delnic Disneya
Delnice Disneyja so se v podaljšanem trgovanju na newyorški borzi po objavi poslovnih rezultatov v sredo zvečer pocenile za 3,29 odstotka na 101,75 dolarja.
Bloomberg
Vlagatelji imajo več pomislekov v zvezi s prihodnostjo ponudnikov pretočnih vsebin. Prvi pomislek je ta, da so v večini ponudniki že izčrpali zahodni trg, kjer si veliko novih naročnikov ne morejo več obetati. Za poslovne rezultate in nadaljno rast prihodkov ter naročnikov je ta ponudnike pretočnih vsebin strateškega pomena premik predvsem na azijske trge, tako z oglaševanjem kot tudi z lastno produkcijo, prilagojeno azijskim trgom.
Drugi pomislek vlagateljev pa se nanaša na poslovno donosnost te relativno nove panoge. Skrbi jih namreč, da se ogromne investicije, ki jih podjetja vlagajo v ravoj novega poslovnega modela in v lastno produkcijo za pretakanje preko spleta, ne bodo prinesle pričakovnih prihodkov na srednji in dolgi rok, kar pod vprašanje postavlja ekonomski smoter prehoda ponudnikov vsebin na platforme za pretakanje.
Digitalna preobrazba družbe vseeno ostaja realnost in ne glede na pesimistične ocene o smotrnosti takšnih investicij v nove poslovne modele je jasno, da bodo ponudniki, ki ne bodo izvedli digitalne preobrazbe svojih poslovnih modelov, končnali tam, kjer je s pojavom interneta končal Blockbuster, nekoč največji ponudnik avdiovizualnih vsebin za izposojo na DVD-jih.
