Bančni trg: 'Večji dobički posledica manjše konkurence'

"Zaradi pomanjkanja konkurence imajo banke v regiji vzhodne in jugovzhodne Evrope (JVE) strukturno večje dobičke kot drugod po Evropi," ocenjuje direktor evropskega oddelka pri Mednarodnem denarnem skladu (MDS) Alfred Kammer. Zakaj tržna vrednotenja bank torej zaostajajo za knjigovodskimi? "Kot regulator, ki ga skrbi finančna stabilnost, bi nas moralo skrbeti, da banke niso zanimive za vlagatelje," je dejal José Manuel Campa, predsednik Evropskega bančnega organa (EBA).

Časi debelih krav so se za banke v Sloveniji nadaljevali tudi v prvem četrtletju, čeprav finančni trgi odštevajo dneve do prvega reza obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB). Ob rekordno visokih obrestnih merah so namreč banke v prvem četrtletju ustvarile 277,2 milijona evrov dobička pred davki, kar je 82 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je v prvem četrtletju povečal za 88 odstotkov, na 241 milijonov evrov, je objavila Banka Slovenije.

"Zdi se mi, da na trgu regije JVE manjka malo tekmovalnosti in konkurence. Zame je glavno vprašanje, kako priti do tekmovalnosti?" se je na dogodku Banke Slovenije in Mednarodnega denarnega sklada vprašal Robert Holzmann, guverner Avstrijske centralne banke. Kot pravi, je v interesu Evropske centralne banke (ECB), da so banke v dobri kondiciji, tako na vzhodu kot na zahodu. 

Tudi Kammer v raziskavi MDS ugotavlja, da finančni sistem v regiji JVE temelji na bankah, ki dajejo prednost konservativnemu posojanju. "Za vsak deponiran evro evropske banke zunaj te regije zasebnemu sektorju zagotovijo posojilo v vrednosti 86 centov. Za regijo JVE pa je to razmerje trenutno en evro na 73 centov v državah članicah evrskega območja in 55 centov v drugih državah," je pojasnil Kammer.

Eden od pomembnih dejavnikov za takšno razliko v razmerju je po mnenju Kammerja pomanjkanje konkurence. "To dokazujejo strukturno večji dobički bank v regiji JVE kot drugod po Evropi," pravi Kammer. Ob tem so prihranki, deponirani pri bankah, za približno 30 odstotkov BDP manjši od primerljivih v evrskem območju.

Bančni sektor je v Evropi v zelo dobri kondiciji, so se strinjali vsi sogovorniki. "Evropski bančni sistem je odpornejši predvsem zaradi strožje regulacije," meni Jernej Omahen, višji svetovalec in član svetovalnega odbora v družbi Oliver Wyman, nekdanji partner banke Goldman Sachs. Kot pravi, je zanimivo to, da fintech ni vplival na tradicionalne banke kot v drugih industrijah. 

"Veliko je bank, ki imajo ogromno osebja in so stroškovno neučinkovite, ampak fintech kljub temu ni bistveno vplival na njih. Za banke je po eni strani velika regulacija koristna, ker preprečuje morebitne nove vstope na trg, denimo tehnološka podjetja se bojijo velike regulacije," je pojasnil Omahen.

Ali država potrebuje svojo banko?

Ob visoki dobičkonosnosti bank se vedno postavlja vprašanje, kdo so lastniki. Ali je tveganje za finančno stabilnost tudi to, da so delničarji evropskih bank neevropski? "Če primerjamo z ZDA, ta razlika ni samo v bančnem, ampak tudi v drugih sektorjih," meni Campa. 

Omahen je za primer dal Unicredit, ki naj bi bila italijanska banka, a med desetimi največjimi delničarji ni italijanskih, temveč devet ameriških, ki imajo skupaj več kot tretjinski delež. "Nevarno pa je, da ponavadi, ko se sprašujemo, ali naj ohranimo lokalno lastništvo banke, takoj sledi vprašanje, ali gre za zasebno ali javno lastništvo. To je težava tega prostora," je ocenil Omahen.

Nato je orisal položaj investitorja na evropskem bančnem prostoru. "Če se postavimo v čevlje investitorja na evropskem bančnem trgu: na odločitve investitorjev so v zadnjih desetih letih vplivale negativne obrestne mere, poleg tega pa po finančni krizi še vedno govorimo o obvladovanju tveganj, nato so tu še nenadni državni posegi," je dejal Omahen. 

Pri tem je imel v mislih to, da je po desetih letih bančne suše prišlo eno dobro leto, ko so dobički rasli z dvomestno stopnjo. "In potem vstopi država in določi, da so ti dobički preveliki, zato povečajo obdavčitev. Hkrati pa je ECB med epidemijo covida izplačilo dividend kljub dobremu poslovanju bank celo prepovedala. Takšne poteze še leta odmevajo v ušesih vlagateljev," meni Omahen.

Ob konsolidaciji povečati konkurenčnost?

"Potrebujemo nekaj lokalnih bank, ki delujejo kot nekakšna motnja za stabilnost bančnega sektorja, ki bi spodbudili rast. Te bi morale biti v zasebni lasti, ne v državni, toda to je začasna rešitev. Razdrobljenost je glavni problem Evrope," pa je dejal latvijski guverner Mārtiņš Kazāks.

Kako torej povečati tekmovalnost in konkurenčnost ob pozivih za združevanje bank? "Če pogledam nazaj na zadnjih 30 let, je bilo to vprašanje nenehno na dnevnem redu. V različnih državah smo preizkusili različne pristope. Najprej smo mislili, da bo privatizacija bančnega sektorja rešila problem," je povedal slovenski guverner Boštjan Vasle. Novi lastniki, ki so bili bolj tržno naravnani, naj bi po njegovih besedah izboljšali stanje. "A v resnici ni bilo tako, zato je sledil drugi poskus, konsolidacija bančnega sektorja. Pred 30 leti je bilo na slovenskem trgu skoraj 50 bank," je ponazoril Vasle.

Tudi konsolidacija stvari ni popolnoma popravila, zato so slovenski bančni sistem odprli tujim bankam. "Pričakovali smo, da bodo tuje banke, ki smo jih pripeljali v državo, predstavile tudi boljše bančne prakse, poslovne modele, a se je zgodilo ravno nasprotno ‒ prevzele so domače prakse," je ocenil Vasle. 

Tako da kljub drugačni lastniški strukturi so ostali enaki poslovni modeli. "Bančni modeli se niso kaj dosti spremenili," je potrdil tudi hrvaški guverner Boris Vujčić. A so banke vanje vseskozi integrirale inovacije, zato se modeli po njegovem mnenju tudi v prihodnje ne bo veliko spreminjali.

"V zadnjih letih so se razmere na trgu izboljšale, prehajamo v tisti del krivulje, ko je število bank postalo primernejše glede na število in obseg slovenskega gospodarstva. Podpiram procese, ki v tem trenutku še vedno potekajo v Sloveniji, torej združevanje in morebitno prevzemanje manjših bank na našem trgu," je nato ob robu konference nato ocenil Vasle, na vprašanje o objavljeni nameri Nove Ljubljanske banke glede prevzema Addiko Bank.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar