Koliko zasluži NLB od aktivnega komitenta?

Največja slovenska banka Nova Ljubljanska banka (NLB) je po lanskem rekordnem dobičku tudi v prvem četrtletju presegla načrte in dosegla 140 milijonov evrov čistega dobička. Prihodki so ob tem skorajda dosegli 300 milijonov evrov. Skupina NLB ima več kot 2,8 milijona aktivnih strank, pod črto pa je prihodek na aktivno stranko danes 270 evrov.

Ambicije NLB so še večje – tako leta 2030 pričakujejo, da bo prihodek na aktivno stranko presegel 400 evrov. Ob tem se bazen strank po napovedih niti ne bo občutno povečala. V skupini namreč ocenjujejo, da bo do leta 2030 zrasel za do dva odstotka.

To je samo eden od ciljev poslovne strategije do leta 2030, ki jo je NLB včeraj predstavila delničarjem. Med drugim želi skupina ustvariti približno 50 milijard evrov bilančne vsote, dve milijardi evrov prihodkov in milijardo dobička. Za primerjavo: lanskoletni rekorden dobiček je presegel 550 milijonov evrov, čisti prihodki pa 1,1 milijarde evrov.

Letos naj bi se prihodki skupine NLB namesto približno 1,1 milijarde evrov dvignili na 1,2 milijarde evrov, kolikor naj bi dosegli tudi leta 2025. Napoved so popravili navzgor ne glede na to, da bo Evropska centralna banka (ECB) po napovedih kmalu začela sproščati monetarno politiko.

V četrtletnem poročilu so pri NLB pripravili oceno občutljivosti sprememb obrestnih mer na čiste obrestne prihodke. Če se bodo uresničile napovedi ekonomistov in se bodo ključne obrestne mere znižale denimo za 50 bazičnih točk, bi bili čisti obrestni prihodki NLB lahko skromnejši za 43,5 milijona evrov.

Ob višjih zastavljenih ciljih poslovanja se bo smejalo tudi delničarjem. Banka je ob objavi rezultatov za prvo četrtletje napovedala tudi izplačilo 220 milijonov evrov dividend, kar je 100-odstotno povišanje glede na izplačilo leta 2023. Za dividende bodo namenili 40 odstotkov lanskega dobička, ki je bil 550 milijonov evrov.

Brodnjak priložnosti vidi tudi v Srbiji

Slovenija bo po besedah prvega moža NLB Blaža Brodnjaka ostala glavni motor ustvarjanja prihodkov, tudi na tem trgu pa Brodnjak vidi veliko potenciala za rast. "Če pogledate dolg gospodinjstev glede na BDP, dolg podjetij glede na BDP, pa tudi število strank, ki nam jih je uspelo prepričati, da vlagajo v investicijske sklade v 22 letih – tu obstaja trojni potencial rasti," meni Brodnjak.

Tudi druge države v regiji Adria, v katerih je prisotna NLB, pa bodo po njegovem mnenju sledile. "Srbija bo hitro naslednja, saj bo povprečna neto plača po napovedih v dveh letih presegla tisoč evrov. To povečuje bazen potencialnih strank," je prepričan predsednik uprave NLB. Že zdaj imajo v Srbiji največ aktivnih strank (več kot milijon) in največ poslovalnic. Za primerjavo je na slovenskem trgu skoraj 720 tisoč aktivnih strank.

Srbski trg se po skupnih prihodkih dviga skoraj na raven slovenskega, ocenjuje Brodnjak, a tu v mozaiku poslovanja v regiji manjka Hrvaška. "Dolgoročno bi bilo idealno, če bi imeli štiri stebre poslovanja: Slovenijo, Hrvaško, Srbijo in druge države, vsak pa bi pomenil približno četrtino. Toda to je dolgoročen, 20-letni pogled," meni Brodnjak.

Bo NLB do leta 2030 prisotna na Hrvaškem?

"Že deset let delamo na tem, da bi vstopili na hrvaški trg. Minilo je 30 let bolečine in mislim, da je zdaj generacija v obeh državah sita tega vprašanja. Končno moramo odstraniti te ovire. Če bo trajalo še pet let, tudi prav, ampak nekoč bomo prisotni na Hrvaškem," je prepričan Brodnjak.

Novembra lani je NLB sklenila kupoprodajno pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža družbe SLS Holdco, matično družbo Summit Leasing Slovenija in njenih hčerinskih družb. Posredno so postali lastniki družbe Mobil Leasing, ki ima licenco za poslovanje na hrvaškem trgu.

"Vloga je bila oddana regulatornim organom na Hrvaškem, končno odločitev pričakujemo v nekaj tednih. Tako verjamemo, da bo vstop na Hrvaško omogočen najprej za lizinški posel, potem pa so možnosti za posreden vstop na bančni," je ocenil prvi mož NLB.

STA

Danes je po njegovih besedah še prezgodaj za neposreden vstop na bančni trg naših južnih sosedov, prevzemne tarče pa iščejo tudi v Albaniji. "Odprte ostajajo tudi dodatne priložnosti za konsolidacijo trga po državah v regiji. Te igre še ni konec. Dovolj smo močni in pripravljeni biti 'konsolidatorji' trga," je povedal Brodnjak.

Do 2030 petina manj zaposlenih

Vsako leto se v skupini NLB zmanjšuje tudi število zaposlenih in poslovalnic. Lani je imela nekaj manj kot osem tisoč zaposlenih in 418 poslovalnic. Pred kratkim so samo v Sloveniji zbirali nezavezujoče ponudbe za 17 poslovnih prostorov.

Kakšno bo optimalno število zaposlenih v banki leta 2030? "V Sloveniji se bo v treh letih upokojilo 600 od 2.600 zaposlenih. Ne bomo jih mogli nadomestiti, tudi če bi želeli," ocenjuje Brodnjak. Predpostavka banke tako je, da bo v naslednjih šestih letih v banki delalo za petino manj ljudi.

To bodo poskušali doseči tudi z digitalizacijo. Delež digitalne uporabe med komitenti sicer ostaja razmeroma majhen, med 39 in 60 odstotki. Do leta 2030 naj bi se povečal na vsaj 80 odstotkov. "Digitalizacija ne pomeni nič drugega kot premikanje poslovanja z zelo dragih fizičnih na cenejše digitalne kanale," je pojasnil član uprave NLB Archibald Kremser.

Stroškovni količnik (CIR) je danes pri 46 odstotkih, do leta 2030 pa naj bi upadel pod 45 odstotkov, so si zadali v NLB.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar