Brodnjak, NLB: 'Kljub višji dividendi ostajamo na preži za prevzeme'

"Poslovali smo bolje, kot smo načrtovali. Verjamemo, da bo se bo rast prihodkov nadaljevala in da bomo lahko tudi v 2025 za dividende namenili 40 odstotkov letošnjega dobička," je delničarjem obljubil prvi mož Nove Ljubljanske banke Blaž Brodnjak po objavi rezultatov poslovanja lani. Ob tem je zagotovil, da so kljub višji dividendi še naprej na preži za morebitnimi prevzemnimi priložnostmi. V NLB so tudi napovedali, da letos banka razmišlja o novi izdaji prednostnih dolžniških vrednostnih papirjev v višini 300 milijonov evrov, odvisno od tržnih pogojev.

NLB je lani ustvarila dobiček v višini 550,7 milijona evrov, kar je bilo medletno za 103,8 milijona evrov ali 23 odstotkov več. Za izplačilo dividend v letu 2024 namerava banka nameniti 40-odstotno izplačilo dobička preteklega leta ponovno v dveh tranšah. To pomeni 220 milijonov evrov, kar skupno znaša 11 evrov za delnico oziroma 100-odstotno povišanje v primerjavi s preteklim letom. 

Delničarje so med drugim opozorili, da se bo prispevna davčna stopnja v prihodnje močno povečala zaradi začasne uvedbe davka na bilančno vsoto in višjega davka za pravne osebe v Sloveniji, zato bo od leta 2024 predvidoma znašala nekaj manj kot 20 odstotkov na ravni NLB Skupine. Od leta 2028 pa pričakujejo efektivno davčno stopnjo okoli 15 odstotkov. Lani je bila na ravni skupine 12-odstotna.

"V prihodnjih petih letih, ko bo veljal davek na bilančno vsoto in višji davek na dohodek od dobička (obdobje 2024-2028), bo banka še vedno lahko uporabljala prenos davčne izgube in tako znižala efektivno davčno stopnjo," so še dodali v NLB.

Kaj je še zanimalo delničarje? Zbrali smo nekaj vprašanj.

Ali višja dividenda v letu 2024 pomeni konec iskanja prevzemnih priložnosti?

Verjamemo, da nam bo uspelo ustvariti zadostno raven prihodkov tudi v prohodnje. Posledično bomo lahko tudi naslednje leto med delničarje razdelili najmanj 40 odstotkov letošnjega dobička. Ta korak povišanja izplačila dividend pa ne vpliva na organsko rast podjetja.

Kljub višji dividendi je taktična zmogljivost za združitve in prevzeme še vedno pri štirih milijardah evrov tveganju prilagojene aktive in za takšno vrednost ni veliko pravih potencialnih tarč.

Lovimo ravnovesje: delimo več dobička z delničarji, vendar ohranjamo zadostne rezerve za morebitne srednje velike prevzeme.

Kakšna bo dividendna politika v prihodnosti?

Odločili smo se za spremembo smernic, namreč do zdaj smo govorili o absolutnem znesku izplačila dobička, in sicer v višini 500 milijonov evrov v obdobju med letoma 2022 in 2025. Ker bomo letos izplačali toliko več, smo morali prilagoditi strategijo. Tako bomo izplačevali vsaj 40 odstotkov preteklega dobička. Če ne bo resnih prevzemnih priložnosti, pa bi lahko bil odstotek v konkretnem letu tudi večji. Tudi nekateri vlagatelji so želeli, da absolutni znesek zamenjamo z relativnim deležem.

Pri smernicah za leto 2025 je prišlo do popravka navzgor pri prihodkih. Ali ste pri tem upoštevali prevzem in integracijo Summit Leasinga?

Res je, posodobili smo napovedi o višini prihodkov za leto 2025 na 1.200 milijonov evrov. Pri tem smo upoštevali, da bomo do konca leta 2024 končačli prevzem Summit Leasing. Gre za vodilno lizinško hišo na slovenskem trgu, ki je leta 2022 opravila 31 odstotkov vseh lizinških poslov v Sloveniji.

Poleg tega pa še naprej povečujemo bilančno vsoto in depozitno bazo predvsem fizičnih oseb. Depozitna baza je zelo odporna, ostajamo pod 10-odstotnimi spremembami obsega te baze, pri tem ni večjih razlik med trgi. Tudi ob normalizaciji obrestnih mer vidimo, da lahko ohranimo trenutno raven prihodkov zaradi organske rasti obsega posojil.

Kako ocenjujete morebitna tveganja zaradi slabšega gospodarskega položaja Nemčije? Vemo, da je ta pomembna zaradi slovenskega izvoza.

Regionalno gospodarstvo kljub vsemu še vedno raste, in sicer med 1,5 in tremi odstotki. Poleg tega imamo polno zaposlenost, gospodinjstva so v dobrem finančnem položaju, zadolženost ostaja nizka, posledično vidimo veliko prostora za rast. Med podjetji pa vidimo, da so zadržali določene investicije, zaradi gospodarske negotovosti ostajajo previdni.

V Sloveniji je zato nekoliko manjše povpraševanje po posojilih podjetjem. Upamo, da bo kmalu prišlo do stabilizacije in normalizacije, kar bi pomenilo vrnitev pozitivnega sentimenta, to pa bi vodilo v večje povpraševanje podjetij po posojilih.

Ali menite, da bo izdaja slovenske ljudske obveznice vplivala na raven depozitov?

Najprej želimo čestitati vladi, da se je dejansko odločila za tak korak, gre za zelo pomemben mejnik. Trdno verjamemo v razvoj slovenskega kapitalskega trga, pri izdaji obveznic smo sodelovali kot eden glavnih distribucijskih kanalov. Vedeti moramo, da je bil obseg izdaje 250 milijonov evrov, medtem ko v Sloveniji obseg depozitov znaša 27 milijard evrov. Torej ta izdaja nikakor ne poslabšuje bančne strukture, še vedno imamo solidno rast depozitov.

Verjamemo, da je to dober način za nadaljnji razvoj kapitalskega trga, vse drugo je v rokah slovenske vlade. Vse gre v smeri bolj uravnotežene porazdelitve premoženja gospodinjstev, kar nam bo dolgoročno kot univerzalnemu distributerju finančnih storitev koristilo v vseh pogledih.

Kako so lani poslovale druge banke v skupini NLB?

Vse banke so poslovale pozitivno in prispevale k dobremu rezultatu skupine. Največji dobiček v višini 269,6 milijona evrov je ustvarila NLB, sledi NLB Komercijalna banka z 131,7 milijona evrov dobička. Na četrtletni ravni je bil največji dobiček (164 milijonov evrov) ustvarjen v zadnji četrtini leta.

Kakšen je vaš pogled na politične razmere v Srbiji?

Javno ne komentiramo političnih razmer v državah. Srbija je država, ki gospodarsko raste, eno banko imamo v Beogradu, druga pa je na Kosovu v Prištini. Vsaka deluje na svojem območju, meje so jasne. Želimo, da se države vzhodnega Balkana pridružijo Evropski uniji, kar bi omogočilo bolj stabilno poslovno okolje.