Stečaj energetskega podjetja Geoenergo, čigar partner toži Slovenijo

Potem ko je upnik skušal preprečiti stečaj energetskega podjetja Geoenergo, ki se ukvarja z raziskavami in pridobivanjem surove nafte in zemeljskega plina, je murskosoboško okrožno sodišče zavrnilo zahtevo za prekinitev postopka. S tem je začel veljati sklep o uvedbi stečajnega postopka, poroča Slovenska tiskovna agencija STA.

Polovična lastnika družbe Geoenergo sta Petrol in Nafta Lendava, ki je sicer projektni partner družbe Ascent Slovenia, hčerinske družbe britanskega Ascent Resources.

Predlog za stečaj je vložil dolžnik sam, pri čemer pa je Ascent Slovenia poskušal stečaj lendavskega podjetja v zadnjem hipu preprečiti. V obrazložitvi vloge je podjetje navedlo, da je Geoenergo z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka zlorabil svoje pravice ter s tem ravnal v nasprotju s predpisi. Razlog za to naj bi bila domnevna insolventnost, zato je predlog za stečaj podjetje vložilo z namenom oškodovanja upnika.

Sodišče v sklepu o stečajnem postopku navaja, da domneve insolventnosti ne more izpodbijati upnik, saj za takšno ravnanje tudi nima pravnega interesa. Če dolžnik ni insolventen, se bo upnik lahko v stečajnem postopku v celoti poplačal, še dodaja sodišče.

Podjetje, ki toži Slovenijo

Družba Ascent Resources je poleg tega znana tudi po tem, da je s Slovenijo v sporu v zvezi s postopki izdaje dovoljenj za pridobivanje plina v Petišovcih. Družba in njeno hčerinsko podjetje naši državi očitata kršitev dvostranskega investicijskega sporazuma med Veliko Britanijo in Slovenijo ter pogodbe o energetski listini.

Spor se je začel, ko je Agencija RS za okolje marca 2019 odločila, da je treba pred izdajo dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih s stimulacijo vrtin, ki sta ga načrtovala Ascent Resources in Geoenergo, izvesti presojo vplivov na okolje. Podjetje je namreč nameravalo uporabiti sporno tehniko frackinga oziroma hidravličnega lomljenja, ki pa ga leta 2022 sprejeta novela zakona o rudarstvu prepoveduje.

V odzivu je Ascent Resources sprožil arbitražni postopek pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov s sedežem v Washingtonu, pri čemer navaja, da je zaradi prepovedi utrpel  za več kot 500 milijonov evrov poslovne škode.