Načrti bluechipov glede poslovanja: kaj si obetajo v zadnjem četrtletju?

Primerjali smo načrte slovenskih borznih prvokategornikov z rezultati poslovanja ob devetmesečju. Iz podatkov je razvidno, da Luka Koper, Cinkarna Celje in Telekom Slovenije ob prilagoditvi poslovnih načrtov za zadnje četrtletje 2023 predvidevajo izgubo. Ob tem velja omeniti, da večina družb načrte prilagaja sproti, medtem ko nekaterih ocen iz preteklega leta na novo ne prilagajajo. Na splošno pa lahko ocenimo, da so vsi borzni prvokategorniki pri zastavljenih načrtih praviloma bolj konservativni.

Če pogledamo najprej na Obalo, je Luka Koper lan poslovala rekordno. K temu so največ pripomogli predvsem prihodki iz skladiščnin zaradi podaljšanega časa zadrževanja blaga v skladišču zaradi razmer na globalnem logističnem trgu, ki se je zaradi postopne normalizacije razmer ob koncu leta 2022 skrajšal.

Da je pred njimi nekoliko slabše leto, so ocenili že v poslovnem poročilu za leto 2022. To je namreč nakazoval občuten upad voznin na trgu zabojniških pomorskih prevozov v zadnjih mesecih lanskega leta, ki je kazal na ohlajanje svetovne blagovne izmenjave in manjše povpraševanje.

Tako so napovedali, da bodo doseženi večji čisti prihodki od prodaje zaradi večjega obsega osnovnega pretovora in dodatnih storitev ter rasti cen, medtem ko bodo skupni čisti prihodki od prodaje manjši za sedem odstotkov zaradi manjših načrtovanih prihodkov iz  skladiščenja. Ob tem so napovedali za 57 odstotkov manjši čisti poslovni izid, kot je bil dosežen leta 2022.

Leta 2022 so tako za leto 2023 napovedali prihodke v višini 290 milijonov evrov in čisti dobiček v višini dobrih 31 milijonov evrov, kar se je izkazalo za previdno napoved. Zato so jo sredi novembra popravili, in sicer ocenjujejo, da bodo letošnji prihodki obsegali skoraj 300 milijonov evrov, čisti dobiček pa bo pri 43 milijonih evrov.

Če napovedi primerjamo z ustvarjenim poslovanjem, hitro ugotovimo, da so načrtovani dobiček ob devetmesečju že presegli, iz česar gre zaradi prilagoditve načrtov sklepati, da so za zadnje četrtletje predvideli izgubo v višini 2,8 milijona evrov. Pri prihodkih pa lahko vidimo, da naj bi ti v zadnjem četrtletju presegli 56 milijonov evrov, kar bi bilo 41 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.

Cinkarna Celje po lanskem vrhu letos na dnu cikla

Cinkarna Celje kot kemično podjetje deluje v izrazito ciklični industriji in se po letih velike rasti zdaj približuje dnu cikla; po trenutnih predvidevanjih naj bi ga dosegla prihodnje leto, v drugi polovici 2024 in v 2025 pa pričakujejo izboljšanje razmer. "Cikličnost poslovanja v naši panogi ni nič novega. V zadnjem ciklu je značilno to, da so se izredno povišali stroški energije. Zaradi tega so dražje tudi surovine. To je nov moment, ki vpliva na nihaj navzdol," je povedal prvi mož družbe Aleš Skok.

Cinkarna Celje

 

Ob pripravi poslovnega poročila za leto 2022 so v skladu s pričakovanji in cikli v panogi napovedali prihodke od prodaje za leto 2023 v višini 200,6 milijona evrov, ob tem pa čisti dobiček v višini 5,9 milijona evrov. "Manjši čisti dobiček je neposredna posledica padanja prodajnih cen pigmenta titanovega dioksida in rasti cen strateških surovin ter energentov," so navedli.

Kljub temu so se ob objavi devetmesečnih rezultatov napovedi iz leta 2022 izkazale za preoptimistične, zato so jih nekoliko popravili navzdol. Tako zdaj pričakujejo, da bodo prihodki letos presegli 170 milijonov evrov, čisti dobiček pa bo za ščepec manjši od petih milijonov evrov. Iz tega sledi, da bo celjsko podjetje v zadnjem četrtletju poslovalo negativno, saj so v devetih mesecih leta ustvarili 7,2 milijona evrov dobička. Če se bodo načrti uresničili, bi izguba v četrtem četrtletju lahko bila dobrih 2,2 milijona evrov.

"Še naprej so v naši industriji prisotni dejavniki v globalni trgovini, na katere nimamo vpliva, in sicer predvsem širitev kapacitet pigmenta na Kitajskem ter plasiranje tega v EU," so pojasnili ob prilagoditvi načrtov. Leto 2023 je namreč zaznamovalo nižanje prodajnih cen. "Manjše povpraševanje različnih industrijskih segmentov po pigmentu, pritisk kupcev po prilagoditvi prodajnih cen in visoka raven nabavnih cen ključnih energetsko intenzivnih surovin je povzročil večje zmanjševanje marž [dobičkovnih stopenj] iz poslovanja," navajajo.

Telekom Slovenije v pričakovanju ponovitve četrtletne izgube?

V analizi načrtovanih prihodkov in dobička izstopa tudi Telekom Slovenije. V lanskem poslovnem poročilu so namreč ocenili, da bodo v letu 2023 presegla prvotno načrtovane poslovne prihodke in dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA). "Na podlagi trenutno znanih informacij je ocena, da bodo poslovni prihodki znašali 699 milijonov evrov ter čisti dobiček 38 milijonov evrov," so zapisali v devetmesečnem poročilu.

To pomeni, da so glede na prvotne načrte prihodke navzgor popravili za skoraj 20 milijonov evrov, dobiček pa za 18 milijonov evrov. Glede na ustvarjen dobiček ob devetmesečju pa lahko razberemo, da za zadnje četrtletje načrtujejo izgubo v višini 1,9 milijona evrov. Prav tolikšno so ustvarili tudi v zadnjem četrtletju lani.

Zgodovinsko gledano je bilo zadnje četrtletje za Telekom praviloma vedno najslabše. V prvi devetih mesecih letos je namreč čisti dobiček znašal 39,9 milijona evrov, kar je za 0,9 milijona evrov oziroma za dva odstotka več kot v enakem obdobju leta 2022.

Napovedi navzgor popravili v Krki in Novi Ljubljanski banki

Z ravno nasprotnimi skrbmi kot zgoraj navedeni družbi pa so se ukvarjali v novomeški Krki in NLB. V obeh podjetjih so namreč prvotne načrte glede poslovanja letos popravili navzgor. Kljub popravku pa so pri NLB že ob devetmesečju za skoraj 100 milijonov presegli načrtovani čisti dobiček, pri prihodkih pa bodo morali v zadnjem četrtletju doseči več kot 290 milijonov evrov, da bodo dosegli načrtovano milijardo celoletnih prihodkov.

To bi sicer pomenilo, da bi na letni ravni prihodke povečali za 10 odstotkov. Razlog za rast prihodkov je predvsem spremenjeno okolje obrestnih mer, vendar v družbi pričakujejo, da bo rast obrestnih prihodkov temeljila predvsem na višjih obrestnih merah, odobravanju novih kreditov in učinkoviti rabi likvidnih sredstev.

V devetmesečnem poročilu so sicer že izboljšali napovedi glede rednega dobička v letu 2025, in sicer na približno 400 milijonov evrov, kar pa bodo – kot rečeno – verjetno presegli že letos.

Bloomberg Mercury

 

NLB je ob dobrem poslovanju in presežku sredstev minuli teden sklenila kupoprodajno pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža družbe SLS Holdco, matične družbe Summit Leasinga Slovenija in njenih hčerinskih družb od skladov, ki upravljajo podružnice družbe Apollo Global Management, in Evropske banke za obnovo in razvoj.

Krka je v lanskem poročilu napovedala, da bo prodaja izdelkov in storitev leta 2023 obsegala milijardo 755 milijonov evrov, nato pa svoje načrte popravila za 15 milijonov navzgor. Če bodo načrtovane prihodke letos dosegli, bi to bila 3,6-odstotna rast glede na leto 2022. Povprečna letna rast v petletnem obdobju bo ob tem 5,9-odstotna.

Čeprav je novomeški farmacevt ob devetmesečju ustvaril za petino nižji dobiček kot v enakem lanskem obdobju, pa je napovedani celoletni dobiček na ravni okoli 300 milijonov evrov in je ob pogojih nadaljevanja sedanjih trendov poslovanja in stabilnega rublja dosegljiv, meni upravljalec Triglav skladov Matjaž Dlesk.

Negativni vpliv ruskega rublja na finančni izid je glede na lansko leto več kot 150 milijonov evrov. Lani so v prvih treh četrtletjih imeli 110 milijonov evrov dobička iz tega naslova, letos pa  41 milijonov evrov izgube, opozarja Dlesk. "Od konca septembra pa rubelj apreciira, kar je seveda pozitivno za Krko."

Za Petrol in Zavarovalnico Triglav doseganje načrta misija nemogoče

Kljub izzivom nihanja cen energentov in geopolitičnih razmer je skupina Petrol v prvih devetih mesecih poslovala v skladu s pričakovanji. Do konca septembra je imela za 5,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 26-odstotni upad v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.

Kljub doseženim prihodkom v devetih mesecih leta načrta za letos niso prilagajali. Da bi dosegli zastavljeni načrt, bi tako morali v zadnjih treh mesecih doseči skorajda tako velike prihodke kot v prvih devetih mesecih. Ne glede na to, da verjetno načrtovanih prihodkov ne bodo dosegli, pa bi lahko načrte izpolnili, vsaj kar zadeva dobiček.

Tamino Petelinšek/STA/Hina

 

Letos naj bi dobiček presegel 117 milijonov evrov, ob devetmesečju pa je obsegal 95 milijonov evrov. V zadnjem četrtletju bi tako dobiček moral preseči 22 milijonov evrov, da bi dosegli zastavljeni načrt. V enakem obdobju lani so sicer ustvarili izgubo v višini 35,5 milijona evrov, razlog pa je bila predvsem neustrezna regulacija cen naftnih derivatov.

Pričakovani dobiček bodo na letni ravni težko dosegli tudi v Zavarovalnici Triglav, ki je v prvih devetih mesecih leta imela 11,3 milijona evrov čiste izgube, potem ko je v enakem obdobju lani imela za 27,6 milijona evrov čistega dobička. Na rezultate so negativno vplivale poplave in pa zamrznitev cene dopolnilnega zavarovanja, pojasnjujejo v zavarovalnici in dodajajo, da bo v prihodnjem letu sledila normalizacija poslovanja v skladu s strategijo.

Ne glede na to, pa bi lahko dosegli zastavljeno obračunana kosmato zavarovalno premijo, ki bi po načrtih ob koncu leta lahko presegli 1,5 milijarde evrov. V prvih devetih mesecih so dosegli skoraj 1,3 milijarde evrov.

Pozavarovalnica Sava kljub poplavam le malo pod načrti

Zavarovalna skupina Sava je že v prvem polletju poslovala nad načrti, saj je dosegla 61,9 odstotka načrtovanega obsega poslovanja za vse leto 2023. Čisti poslovni izid je obsegal 40 milijonov evrov, kar je 75,6 odstotka načrtovane spodnje meje v načrtu za leto 2023.

Glede na to, da je bilo za skupino prvo polletje uspešno in brez večjih škodnih dogodkov ali negativnih vplivov, uprava ocenjuje, da bo rezultat leta 2023 zaradi vpliva ujm od načrtovanega nižji za približno četrtino oziroma bo znašal približno 40 milijonov evrov. "Ta ocena vključuje predpostavko, da bo v nadaljevanju leta škodno dogajanje skladno z dolgoletno statistiko škod," dodajajo.

Skupaj s škodami, ki jih bo Sava Re krila iz sprejetega pozavarovalnega posla zunaj skupine (na avstrijskem, hrvaškem in srbskem trgu) in z upoštevanjem pozavarovalne zaščite, celoten vpliv na poslovanje ocenjujejo v razponu med 30 in 35 milijonov evrov. Drugače pa je pri načrtovanih prihodkih, ki naj bi letos obsegali vsaj 800 milijonov evrov. Da bi dosegli zastavljeni načrt, bi morali v zadnjem četrtletju prihodki doseči skoraj 80 milijonov evrov.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar