Kako Telekom Slovenije kljubuje panožnim trendom?

V minulem tednu je na koledarju objav poslovanja slovenskih družb izstopala sredina najava Telekoma Slovenije. Slovenski telekomunikacijski gigant je v obdobju od januarja do septembra ustvaril 527,2 milijona evrov poslovnih prihodkov, pri čemer so prihodki od prodaje dosegli 518,8 milijona evrov, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Poročilo razkriva, da so na dobiček vplivale avgustovske poplave, saj je povodenj poškodovala infrastrukturo, ki je skupni neto dobiček porezala na 5,3 milijona evrov (od tega 2,7 milijona evrov v družbi Telekom Slovenije).

Investicije v infrastrukturo pod pogojem rezov stroškov

Prav vlaganja v infrastrukturo pa so v ospredju prihodnjih načrtov razvoja telekomunikacijskega velikana. Vsaj tako razkriva analiza Bloomberg Adria na podlagi prihodnjih strateških usmeritev družbe. "Glede na to, da je infrastruktura utrpela škodo v avgustovskih poplavah, bodo za to potrebne tako naložbe v popravilo kot v nadgradnjo," ugotavljajo, pri čemer izpostavljajo, da bo lahko družba računala na državno pomoč.

 

 

S posodobitvami si želijo v družbi pridobiti nove uporabnike, za upravo pa je pomembno tudi ustvarjanje prihodkov iz novih virov, kjer je v ospredju digitalizacija. Analitiki BBA pri tem izpostavljajo, da je "poteza v nasprotju s panožnim trendom, ko telekomunikacijske družbe prodajajo svojo infrastrukturo in se osredotočajo na storitve za končne uporabnike."

Okrepitev naložb v infrastrukturo bo po njihovem družbo v kratkem roku obremenilo z višjimi stroški poslovanja, saj bo s tem povezano povečanje prihodkov ustvarjeno šele "po daljšem času."  Dobičkonosnost bodo okrnili tudi stroški amortizacije infrastrukture, kar bo zmanjšalo maržo EBIT.

"Vendar je dolgoročni cilj takšne strateške poteze povečanje tržnega deleža, na primer mobilnih naprav, ki obsega 35 odstotkov, in izboljšanje dobičkonosnosti, ko bo rast prihodkov presegla rast stroškov," o pozitivnih učinkih menijo analitiki. Pri tem svarijo, da bo za ublažitev pritiskov na dobičkonosnost v bližnji prihodnosti potrebno racionalizirati stroške poslovanja.

Izziv dragega zadolževanja

V prid naložbam v infrastrukturo govori nizka stopnja zadolženosti podjetja, kar pomeni, da verjetno ne bo potrebe po strateškem razdolževanju s prodajo (dela) sredstev. "Telecom Italia na primer prodaja svojo infrastrukturo družbi KKR & Co za 22 milijard evrov, da bi zmanjšal svoj že tako velik dolg," iskanje virov financiranja bodočih naložb pri naših zahodnih sosednih povzemajo analitki.

 

 

Po podatkih za tretje četrtletje 2023 znaša razmerje med neto dolgom in EBITDA družbe Telecom Italia 4,95-kratnik, kar je precej več od indeksa Stoxx Europe 600 Telecommunication, ki znaša 2,88, medtem ko je neto dolg Telekoma Slovenije in EBITDA le 1,6-kratnik, kar precej pod referenčno vrednostjo.

Tudi skupni dolg v razmerju do lastniškega kapitala družbe Telecom Italia znaša kar 185 odstotkov, medtem ko je povprečje indeksa Stoxx Europe 600 Telecom 119 odstotkov, Telekom Slovenije pa ima s tega stališča 65-odstotno razmerje. "Glede na podpovprečno zadolženost družbe Telekom Slovenija predvidevamo, da se bodo naložbe v veliki meri financirale z bančnimi posojili, kar pomeni zunaj programa državne pomoči," ugotavljajo analitiki. Izziv je torej izpogajati ugodne pogoje najemanja posojil v času, ko so obrestne mere višje, donosi naložb pa morajo ob tem presegati stroške obresti.

Kaj počne konkurenca?

Največja konkurenta na slovenskem trgu, A1 in Telemach, sta v zadnjih letih po drugi strani ločila ali prodala svojo infrastrukturo. Skupina A1 Telecom Austria, v okviru katere deluje A1 Slovenija, je infrastrukturo vseh trgov ločila v ločeno podjetje Eurotelesites AG. Skupina United Group, v katero spada tudi Telemach Slovenija, je svoje infrastrukturne dejavnosti prodala družbi TAWAL, katere glavna dejavnost je upravljanje in investiranje v infrastrukturo.

Trenutni delež investicijskih stroškov Telekoma Slovenije v razmerju do prodaje znaša 19 odstotkov, kar je blizu povprečju evropskega telekomunikacijskega sektorja, "zato predvidevamo, da bo za izboljšanje prodaje in dobičkonosnosti v srednjeročnem in dolgoročnem obdobju treba povečati investicije," še dodajajo analitiki.

Drugi element, ki govori v prid naložbam, je podpovprečna dobičkonosnost družbe. EBIT se je v 3. četrtletju 2023 povečal za 1,3 odstotne točke na 8,6 odstotka, vendar je še vedno nižji od 14,9 odstotkov marže evropskih telekomunikacijskih podjetij.

Zadnji košček sestavljanke Telekomove strategije je uspešnost prodaje družbe, ki se je v obdobju do septembra na letni ravni povečala za 5,7 odstavka, s čimer več kot dvakrat presega uspešnost primerljivih evropskih telekomunikacijskih podjetij. K temu so največ prispevale veleprodajne storitve (+11 odstotkov medletno), medtem ko so bile mobilne storitve, t.j. ključni segment družbe, s 3-odstotno medletno rastjo prodaje slabše, še sklenejo analitiki.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar