V nekaterih industrijah in trgih slovenska podjetja že opažajo upad povpraševanja. "Najbolj izrazito o tem poročajo predelovalne dejavnosti in transport blaga. Med predelovalnimi dejavnostmi izstopa industrija materialov," pravi glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. Dobavitelj v avtomobilskem sektorju Hidria v segmentu industrijskih tehnologij ima do 30-odstotni upad naročil. "Pričakujemo, da se bodo razmere v tem segmentu do konca leta še zaostrovale," so povedali za Bloomberg Adria.
Industrijski segment pomeni 40 odstotkov Hidrijine prodaje. "Že od začetka letošnjega leta zaznavamo manjši obseg naročil, tako iz Nemčije, ki je za Hidrio najpomembnejši trg, kot tudi iz celotne Evrope. V začetku leta je bil upad v segmentu industrijskih tehnologij 15-odstoten, zdaj imamo že do 30-odstotni upad," so pojasnili v Hidrii. Razlog za upad so poleg previdnosti naročnikov tudi zaloge, ki so jih podjetja ustvarila med epidemijo.
Preberi še
Temni oblaki nad evropskim gospodarskim motorjem, ki znova tone v recesijo
Največje evropsko gospodarstvo, ki mu letos grozi recesija z dvojnim dnom, se bo okrepilo šele leta 2024.
17.10.2023
Umar: Medletni upad aktivnosti v izvoznih podjetjih se poglablja
Kaj ugotavlja Umar v zadnjem ekonomskem ogledalu?
13.10.2023
Vrednost industrijske proizvodnje se je znižala
V prvih osmih mesecih tega leta se je skupna vrednost industrijske proizvodnje v primerjavi z istim obdobjem lani znižala za 5,1 odstotka.
10.10.2023
Nemška industrija počasi tone; najslabše v gradbeništvu in energetiki
Šibko povpraševanje iz Kitajske, pomanjkanje delavcev in visoke obrestne mere pestijo industrijo.
09.10.2023
Šepajoča avtomobilska industrija
Slovenske predelovalne dejavnosti so močno navezane predvsem na nemško avtomobilsko industrijo, ta pa je že nekaj časa na robu krize. Avtomobilska industrija, gonilna sila Nemčije, ustvari pet odstotkov BDP. Rešitve za avtomobilsko industrijo sestavljajo 60 odstotkov prodaje Hidrie, v tem segmentu pa uspešno prilagajajo svoje proizvodne programe v smeri zelene mobilnosti.
"Po zadnjih napovedih bomo letos za pet odstotkov presegli lanskoletno prodajo, ki je dosegla 390 milijonov evrov, in bomo letos dosegli prodajo v višini 410 milijonov evrov. Tudi v prihodnje ostajamo osredotočeni na razvoj in proizvodnjo visokotehnoloških rešitev za avtomobilsko industrijo in inovativnih industrijskih tehnologij," so zapisali v Hidrii.
Kljub ohlajanju naročil pa število zaposlenih ostaja na približno enaki ravni kot doslej. "Zaradi trenutnih razmer na trgu je bilo potrebnih nekaj manjših optimizacij v segmentu industrijskih tehnologij," so dejali.
Odpuščanja v Odelu in prevaljskem Leku
Skromnejše povpraševanje in upad naročil občuti tudi družba Odelo Slovenija, ki v Preboldu proizvaja avtomobilske dele. Tam bodo do konca januarja prihodnje leto postopoma odpustili do sto presežnih delavcev, je poročal STA. Novi projekti se podjetju namreč obetajo šele prihodnje leto.
Kot so navedli v Odelu, so se tako njihovi kupci kot oni sami lani soočali z velikimi težavami v oskrbni verigi. Kupci se v veliki večini niso držali lastnih napovedi oziroma so jih kratkoročno spreminjali in prilagajali razpoložljivosti. Še naprej so imeli velike težave pri zagotavljanju zadostnih količin, predvsem polprevodnikov.
Kot pravi glavni ekonomist GZS, se podjetja že prilagajajo na nove gospodarske razmere. "Tako znižujejo naložbe v stroje in opremo ter optimizirajo obratni kapital zaradi rasti obrestnih mer," pravi Ivanc.
Odpuščati so začeli tudi v prevaljskem Leku, kjer je bilo spomladi okoli 220 zaposlenih. Do konca letošnjega leta bodo po več kot 35 letih ustavili proizvodnjo antibiotikov, prejšnji teden pa so po poročanju STA vročili prve odpovedi zaposlenim. Po neuradnih podatkih bo brez zaposlitve 110 zaposlenih v Leku, okoli 80 agencijskih delavcev pa bo odpuščenih predvidoma novembra.
Postopni zaključek proizvodnje antibiotikov v Lekovem obratu na Prevaljah je vodstvo koncerna napovedalo oktobra 2019, končni datum pa se je vmes zaradi različnih okoliščin podaljševal.
LTH Castings zaganja serijsko proizvodnjo za e-mobilnost
Drugače pa kaže škofjeloškemu podjetju LTH Castings, kjer pri prodaji v primerjavi s prvo polovico leta sicer opažajo manjše zmanjšanje, vendar še vedno načrtujejo, da bodo ob koncu leta prihodki presegli 400 milijonov evrov. To pomeni 15 odstotkov več kot lani, pravijo v podjetju.
Razlog? "V jesenskem obdobju zaganjamo serijsko proizvodnjo nekaterih pomembnih produktov s področja e-mobilnosti, ki bodo imeli pozitiven vpliv na rast našega poslovanja," pojasnjujejo v LTH Castings, ki je razvojni dobavitelj največjim svetovnim avtomobilskim koncernom.
V zadnjih letih so pridobili večje število strateških poslov za komponente v električnih vozilih, tako da so v fazi razvoja in priprave novih projektov ter širitve in modernizacije zmogljivosti. "Posledično smo v zahtevnem investicijskem obdobju, ki je namenjeno povečanju proizvodnih kapacitet v celotni skupini," dodajajo.
S širitvijo proizvodnih zmogljivosti se nenehno povečuje tudi število zaposlenih. "V zadnjih treh letih se je število zaposlenih v Sloveniji povečalo za 350. Trenutno se trend zelo velikega zaposlovanja umirja, vendar zaradi načrtovane rasti predvidevamo dodatno zaposlovanje tudi v prihodnje, tako v Sloveniji kot v skupini," pojasnjujejo v Škofji Loki.
Neugoden cenovnokonkurenčni položaj slovenskih izvoznikov
Ob večji rasti cen kot v trgovinskih partnericah so se letos nadalje poslabšali kazalniki cenovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ugotavljajo na Uradu za makroekonomske raziskave (Umar). Nekoliko je k poslabšanju sicer prispevala tudi krepitev lani šibkega tečaja evra do košarice valut pomembnejših trgovinskih partneric. "Odstopanje rasti cen je bilo občutno predvsem pri proizvodih industrijskih proizvajalcev predelovalnih dejavnosti, ki pa je po trenutno razpoložljivih podatkih doseglo vrh v drugem letošnjem četrtletju," opažajo na Umarju.
Povpraševanje je manjše v predelovalnih dejavnostih, kar se izkazuje v padcu novih naročil in krčenju knjige naročil, opažajo tudi na GZS. "Zagotovljena proizvodnja v predelovalnih dejavnostih je 4,1 meseca, kar je podobno kot ob koncu leta 2022. Padec povpraševanje je največji na trgih EU. Skupna naročila upadajo in dinamika je podobna tisti iz avgusta 2020," ugotavlja Bojan Ivanc z GZS.
V povprečju je bila skupna proizvodnja v predelovalnih dejavnostih v prvih osmih mesecih medletno manjša za 3,5 odstotka. "Medletni padec je bil večji v energetsko intenzivnejših panogah, najbolj (za skoraj četrtino) je v primerjavi z letom prej upadla proizvodnja v kemični industriji. V nadaljevanju leta podjetja ne pričakujejo krepitve proizvodne aktivnosti, kar povezujemo z nezadostnim (predvsem tujim) povpraševanjem in negotovimi gospodarskimi razmerami," so v Ekonomskem ogledalu zapisali pri Umarju.
Talum: V gradbeništvu upad povpraševanja
Talum je predstavnik energetsko intenzivne panoge, v njem pa opažajo, da se razmere na trgih oziroma industrijah, za katere proizvajajo izdelke iz aluminija, razlikujejo. "Beležimo upad povpraševanja na področju izdelkov za gradbeništvo (aluminijasti drogovi za profile), medtem ko v segmentu parkirne industrije (rondelice za aluminijaste doze in tube v prehrambni, kozmetični in farmacevtski industriji) presegamo planirano realizacijo," so pojasnili v Talumu.
Povpraševanje v segmentu za prehrambno in kozmetično industrijo je močno tudi za prihodnje mesece, pravijo. Prav tako je povpraševanje stabilno na področju ulitkov in toplotnih prenosnikov, za zdaj pa načrtujejo, da bodo letošnje načrte dosegli. "Pomembna je diverzifikacija produktov s kompleksnejšimi zahtevami in višjo dodano vrednostjo," poudarjajo v Talumu.
Trenutno sicer vzpostavljajo novo pametno tovarno rondelic, ki bo delovala v skladu z usmeritvami industrije 4.0. Ta bo v hali nekdanje proizvodnje livarskih zlitin in bo omogočala rast obstoječega proizvodnega programa ter razvoj novih izdelkov iz širšega hladno valjanega traku.
"V novi tovarni rondelic bomo izkoristili vseh pet obstoječih talilnih peči za pretaljevanje in pripravo taline, kar bo celotno investicijo znatno pocenilo. Prve zagone posameznih proizvodnih linij načrtujemo za januar 2024, celotna oprema pa bo v pogonu od septembra 2024," so dodali. V sklopu tega projekta se bo število zaposlenih v proizvodni enoti Rondelice povečalo za 100 na 310 sodelavcev.
Prva odpuščanja in manj prostih delovnih mest
Posledice ohlajanja kemične industrije čutijo tudi v metliški Beti, eni vodilnih evropskih proizvajalk barvane poliamidne preje, ki veliko večino svoje proizvodnje izvozi. "Kot predelovalci sintetičnih materialov smo v verigi takoj za kemijsko industrijo, ki kot panoga beleži več kot 25-odstotni upad. Konkretno letos opažamo za tretjino manj naročil glede na lani (januar–junij). Za leto 2024 v optimističnem scenariju računamo na desetodstotno rast naročil glede na letos," je povedala direktorica Maja Čibej.
Njihovi kupci so v panogi športa, moda, medicine in tehničnih tekstilij. "Zaznavamo globalni upad povpraševanja zlasti pri športu in modi, ki še traja. Povezan je z veliko negotovostjo, saj kupcem ne uspe oblikovati napovedi niti za prihodnji kvartal, kaj šele za celotno prihodnje leto," pojasnjuje Čibej.
Poslovanje so prilagodili spremenjenim okoliščinam, pri čemer so velik poudarek dali razvoju novih izdelkov. Reciklirani materiali dosegajo že 15 odstotkov proizvodnega programa. Rešitve iščejo tudi s prestrukturiranjem. "Novim okoliščinam se trudimo prilagajati na čim bolj mehke načine, denimo s tem, da se izkoristijo stari dopusti ali morebitni presežki ur," je povedala Čibej. Tako kot v Odelu Slovenija se kljub vsemu niso mogli izogniti zmanjšanju števila zaposlenih, vseeno pa v določenih primerih zaposlujejo, in sicer na strokovnih delovnih mestih v razvoju in trženju.
Avgustovski podatki o delovno aktivnih kažejo, da je bilo v primerjavi z decembrom 2022 za dobrih štiri tisoč manj delovno aktivnih oseb. Od julija se to število zmanjšuje, ugotavlja Ivanc.
V primerjavi z začetkom leta je bilo avgusta med področji dejavnosti največje zmanjšanje delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih (3.524 oseb), v izobraževanju (dobrih tisoč oseb), gradbeništvu (990 oseb), trgovini (688 oseb), drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih ter v kmetijstvu (okoli 450 manj oseb).
Na devetih področjih dejavnosti se je zmanjšalo število delovno aktivnih za 7.549 oseb, na drugi strani pa se je povečalo na 11 področjih dejavnosti za 3.454 oseb, med njimi najbolj v IKT, kjer je delovno aktivnih 1.090 oseb več. "Pričakovano zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih je blizu nevtralnega območja, kar pomeni, da naj bi se zaposlenost ohranjala," dodaja Ivanc.
Podjetja so septembra zavodu za zaposlovanje sporočila 14.158 prostih delovnih mest, kar je za 4,3 odstotka manj kot avgusta in 6,4 odstotka manj kot lanskega septembra.
Dopolnjeno z informacijo o odpuščanju v prevaljskem Leku.