Nemčija se letos ne bo izognila drugi recesiji, saj gospodarstvo, ki je dolgo veljalo za motor Evrope, po napovedih ekonomistov vse bolj šepa zaradi težav v industriji. Nemški bruto domači proizvod (BDP) se je v četrtletju do septembra skrčil za 0,2 odstotka, do konca leta 2023 pa bo verjetno padel še za 0,1 odstotka, kaže Bloombergova raziskava med ekonomisti. Njihove napovedi kažejo, da se bo nato začelo šibko okrevanje.
"Gospodarska rast bo zaradi številnih strukturnih težav še več let šibka," je dejal Dennis Huchzermeier, višji ekonomist pri raziskovalnem inštitutu Handelsblatt v Düsseldorfu. "Zato se bo nemško gospodarstvo letos skrčilo", v naslednjih letih pa se bo moralo spoprijeti s "šibko rastjo", je dejal. Skupne napovedi kažejo, da bo Nemčija doživela pet zaporednih četrtletij brez kakršne koli rasti.
To kaže, kako sta počasno kitajsko izvozno povpraševanje in energetska kriza povzročila, da največje evropsko gospodarstvo negativno odstopa od drugih evropskih držav, poroča Bloomberg.
Preberi še
Gradnja stanovanj v Nemčiji na zgodovinskem dnu
Visoki gradbeni in kapitalski stroški trenutno potiskajo panogo stanovanjske gradnje v krizo.
16.10.2023
V Nemčiji vse manj težav v dobavnih verigah
Septembra se je s težavami soočalo 24 odstotkov vprašanih podjetij.
10.10.2023
Nemška industrija počasi tone; najslabše v gradbeništvu in energetiki
Šibko povpraševanje iz Kitajske, pomanjkanje delavcev in visoke obrestne mere pestijo industrijo.
09.10.2023
Napovedi kažejo, da se bo BDP Nemčije leta 2023 zmanjšal za 0,4 odstotka, naslednje leto pa okreval le za pol odstotka. To je precej manj od predhodnih napovedi Mednarodnega denarnega sklada in nemške vlade, ki sta pričakovala 0,9- oziroma 1,3-odstotno gospodarsko rast.
"Vidimo dolgotrajne izzive za rast," je v petek v Marakešu novinarjem dejal Oya Celasun, namestnik direktorja evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada. "Kar nekaj stvari mora Nemčija izboljšati."
Istega dne je glavni izvršni direktor Deutsche Bank Christian Sewing v intervjuju za Bloomberg TV dejal, da država potrebuje strukturne reforme "glede cen energije, infrastrukture, priseljevanja in tako naprej". "Če bomo to storili, mislim, da bo Nemčija spet doživela rast," je dejal. "Potencialno ne v številki, ki si jo vsi želimo leta 2024, ampak od leta 2025 dalje."
Nemški finančni minister Christian Lindner, ki se je prav tako udeležil zasedanja Mednarodnega denarnega sklada v Marakešu, je vztrajal, da so obeti za gospodarstvo še vedno dobri. "Prerokbe o pogubi so neprimerne," je po poročanju Bloomberga še dejal novinarjem. "Nemčija ima ogromen potencial za preobrat in trdne gospodarske temelje, ki smo jih odločeni okrepiti."
Šibkost v Nemčiji slaba novica za regijo in gospodarstvo
Kot smo poročali, ekonomski strokovnjaki že opozarjajo, da ima lahko negotovost v Nemčiji velike posledice za regijo Adria. Posledice nemškega gospodarskega zloma je čutiti tudi v regiji Adria, a za zdaj še niso dramatične. Najmanj preglavic imajo gospodarstva Črne gore, Kosova in Albanije, saj niso tako zelo odvisna od Nemčije. Nasprotno pa je ta ključna zunanjetrgovinska partnerica Severne Makedonije, Bosne in Hercegovine (BiH) ter Slovenije.
Pri nas bi lahko recesija vplivala predvsem na nekatere izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti. "Morebitna recesija v Nemčiji bi lahko imela vpliv na nekatere slovenske izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti," so že spomladi, ko so se kazali prvi signali šibkosti v Nemčiji, na Umarju ocenili za Bloomberg Adria.
Da se nemško gospodarstvo in njihova naročila ohlajajo, kažejo tudi kazalniki slovenskega statističnega urada. Potem ko je vrednost slovenskega izvoza v Nemčijo marca dosegla vrh, pa je nato upadla, poleti malo okrevala, a nato znova upadla.
Nemčija je najpomembnejša slovenska izvozna partnerica (izvoz je leta 2022 obsegal 7,65 milijarde evrov), ob tem pa izvoz proizvodov za vmesno porabo pomeni skoraj 60 odstotkov celotnega izvoza v Nemčijo. Slovenske predelovalne dejavnosti so močno navezane predvsem na nemško avtomobilsko industrijo.
Zlasti izpostavljena je proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic, kamor se uvrščajo tudi dobavitelji delov in opreme za vozila avtomobilski industriji, saj je Slovenija 32 odstotkov celotnega izvoza teh proizvodov leta 2022 ustvarila z Nemčijo, kažejo podatki Umarja.