So za manjšo porabo elektrike krive poplave ali ohlajanje gospodarstva?

Avgusta je bila poraba elektrike v slovenskem distribucijskem omrežju medletno manjša v vseh odjemnih skupinah, ugotavljajo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Industrijska poraba se je medletno zmanjšala za 12 odstotkov, kar je nekoliko več kot v preteklih mesecih. "Poglobitev upada pripisujemo tudi poplavam in njihovemu vplivu na proizvodne procese nekaterih podjetij," menijo na Umarju.

A pozor – poraba električne energije je bila medletno manjša tudi v prvih sedmih mesecih leta, in sicer za 6,5 odstotka, medtem ko je bil julija medletni padec še nekoliko večji pri devetih odstotkih, ugotavlja GZS. Gre za še eno znamenje ohlajanja gospodarstva?

Medletno poraba elektrike večja samo v gradbeništvu

K padcu porabe je po mnenju glavnega analitika GZS Bojana Ivanca prispevalo predvsem zmanjšanje porabe v predelovalnih dejavnosti. Tam je poraba julija upadla za 13 odstotkov, v prvih sedmih mesecih pa za 9,8 odstotka. "Med tržnimi dejavnostmi je bila medletna poraba električne energije julija (4,4 odstotka) in v prvih sedmih mesecih (4,1 odstotka) večja zgolj v gradbeništvu, v vseh drugih dejavnostih pa je bila manjša, kar kaže na znatno ohlajanje gospodarstva," meni Ivanc. 

Obenem se je poraba zemeljskega plina v prvih sedmih mesecih zmanjšala za 7,5 odstotka, samo v juliju za tri odstotke, po sicer pozitivni medletni rasti porabe v predhodnih dveh mesecih, k čemur je po oceni GZS prispevalo predvsem zmanjšanje porabe pri poslovnih subjektih. 

Predvsem pri 25 največjih industrijskih odjemalcih, ki so priključeni na distribucijsko omrežje, je poraba električne energije v letošnjem prvem polletju za 13 odstotkov manjša kot v istem obdobju leta 2019, je v analizi ugotovil prvi mož Elesa Aleksander Mervar. Kot je zapisal, je bil največji padec zaznati v industrijsko intenzivnih panogah, papirni in papirnopredelovalni ter kemični industriji, industriji kovinskih materialov in industriji nekovin.

"Podatki Elesa o padcu odjema električne energije iz zaprtih distribucijskih sistemov in pri neposrednih odjemalcih kažejo, da so glavnino prihranka porabe električne energije prispevala velika industrijska podjetja, med večjimi je Talum," dodaja Ivanc. 

Na ohlajanje slovenskega gospodarstva v poletnih mesecih kaže tudi indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga meri Združenje nabavnikov Slovenije (ZNS). Ta je avgusta pristal pri še nižji vrednosti kot julija, kar pomeni, da je na najnižji ravni v zadnjih 39 mesecih oziroma od začetka pandemije. Če spregledamo najnižjo točko v času pandemije, pa gre za najnižjo vrednost po maju 2014, odkar v Sloveniji merijo PMI. Avgusta je bil pri 25,2 točke, kar je globoko v območju krčenja aktivnosti. Julija je dosegel 30,3 točke. 

 

Junija in julija smo elektriko izvažali

Slovenija je bila ob tem v juniju in juliju neto izvoznica električne energije. "Tako smo v obravnavanem obdobju izvozili 268.163 megavatnih ur električne energije, v tem obdobju pa je bila povprečna cena električne energije okvirno 90 evrov za megavatno uro," pravijo na Elesu, sistemskemu operaterju prenosnega omrežja. Podrobnejši podatki za posamezni mesec so prikazani v grafu, kjer negativna vrednost predstavlja primanjkljaj električne energije v Sloveniji, pozitivna pa viške električne energije. Pri proizvodnji električne energije je upoštevana slovenska (50-odstotni delež) Nuklearna elektrarna Krško.

 

 

Podatki o proizvodnji, ki jo je navedel Eles, kažejo, da je k 8,6-odstotni rasti proizvodnje električne energije v prvih sedmih mesecih najbolj prispevala ugodna hidrologija (+55 odstotkov), ki je na drugi strani vplivala na nekoliko slabši izkupiček v turizmu in gostinstvu in zakrivila tudi avgustovsko povodenj. 

Skupni prispevek večje proizvodnje električne energije v jedrski elektrarni in sončnih elektrarnah je bil eno petino prispevka hidroelektrarn. Na drugi strani je treba ob tem tudi povedati, da je bilo leto 2022 hidrološko revno, medtem ko je leto 2023 s padavinami bogato. Proizvodnja v termoelektrarnah (predvsem TEŠ) je bila v tem obdobju še vedno manjša za 22 odstotkov, navaja Ivanc.

Trenutno ni komentarjev za novico. Bodi prvi, ki bo komentiral ...

Pusti komentar