text size
Močna petodstotna rast slovenskega gospodarstva v drugem četrtletju je bila posledica hkratne krepitve več dejavnikov. Kaj to pomeni do konca leta? Medtem ko ekonomist Matej Lahovnik pričakuje: "Mislim, da bo konec leta rast še vedno okoli dveh odstotkov BDP, realno, kar je v redu, glede na geopolitične razmere," glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc razmišlja takole:
"Aktualna srednja ocena slovenske gospodarske rasti za leto 2026 je pri 2 odstotka in bo zaradi visoke rasti v 1. polletju zagotovo kmalu revidirana na okoli 2,8 do 3 odstotke."
Več odzivov na petodstotno rast slovenskega BDP smo zbrali na povezavi.
Kaj bo s cenami goriva - dizla iz bencina
Ta teden je vlada določila nove cene goriv, ki so občutno zvišale v primerjavi s tistimi, ki so veljale teden prej. K temu močno prispeva dogajanje na Bližnjem vzhodu (zgodba dizla je še nekoliko bolj zapletena). A zdi se, da bi skoki cen lahko bili še veliko večji. Pred vojno z Iranom je skozi Hormuško ožino dnevno potovalo približno 20 milijonov sodov nafte oziroma približno petina svetovne ponudbe. Čeprav govorimo o praktični ustavitvi dobave, temu očitno ni tako. Bloombergov novinarji so zapisali:
"Prikriti prehodi skozi najpomembnejše svetovno energetsko ozko grlo so postali rešilna bilka za svetovne trge, ki so se ob začetku vojne z Iranom pripravljali na precej hujši ponudbeni šok."
Takšni prevozi ladij v senci potekajo že več mesecev, vendar je za trgovce in analitike težko oceniti, koliko nafte dejansko prevažajo, saj plovila zaradi varnosti razkrivajo zelo malo podatkov o svoji lokaciji. Količine presegajo tržne ocene štirih milijonov sodov na dan, so povedali viri.
Raste število milijonarjev normirancev
Odstrli smo pogled v prihodke normirancev, za katere velja poseben, poenostavljen režim poročanja. Med drugim jim ni treba javno objavljati podatkov o poslovanju, zato ostajajo skriti pred očmi javnosti. Furs je poskrbel za razkritje podatkov o prihodkih, mi pa smo jih analizirali. Ugotovili smo, da je kljub zaostritvi sistema število normirancev milijonarjev povečalo, novinar Bloomberg Adria Uroš Božin pa je zapisal še:
"Polovica vseh normirancev milijonarjev iz osrednje Slovenije."
Če je vlada Roberta Goloba sistem nekoliko zaostrila, se zdi, da bi utegnil v času vladanja Janeza Janše dobiti nekoliko milejšo obliko. Kako bogati so normiranci, pišemo tukaj.
Digitalni nomadi v Slovenijo
Ko smo pri Sloveniji, spomnimo na digitalne nomade. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve (MNZ) so državljani 24 držav med 21. novembrom 2025 in 13. avgustom 2026 vložili 319 prošenj za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada. Upravne enote so v istem obdobju izdale 168 dovoljenj.
Prosilci prihajajo z različnih koncev sveta, med drugim iz ZDA, Kanade, Avstralije, Brazilije, Indije, Kitajske, Japonske, Južne Koreje, Združenega kraljestva, Srbije, Bosne in Hercegovine, Ukrajine in Rusije.
Podatka o številu izdanih dovoljenj pri tem ni mogoče enačiti s številom odobrenih vlog, saj so lahko nekatere od preostalih vlog še v postopku. Podrobneje o digitalnih nomadih v Sloveniji tukaj.
Kaj pravi Christine Lagarde
Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je opozorila, da Evropa ne sme zaostati, medtem ko umetna inteligenca (AI) preoblikuje svetovno gospodarstvo.
"Evropa je prvo digitalno revolucijo v veliki meri zamudila, saj so gospodarske koristi širjenja informacijskih in komunikacijskih tehnologij nesorazmerno pobrali drugje," je dejala. "Ne moremo si privoščiti, da bi to izkušnjo ponovili pri umetni inteligenci, drugi digitalni revoluciji."
Kaj je še povedala prva dama ECB, smo povzeli na povezavi.
100 dni Petra Magyara: kaj se dogaja pri sosedih Madžarih
Odkar sta Peter Magyar in njegova stranka Tisza prevzela oblast, je minilo 100 burnih dni. "Tisza hiti z izjemno hitrostjo. Parlament zaseda vsak teden, tudi poleti, spremembe pa si sledijo druga za drugo," politično tranzicijo na vzhodu komentira madžarski novinar in ustanovitelj novičnika Gemišt Martin Bukovics.
A hitrost ne pomeni nujno tudi profesionalnosti. Kot poudarja Bukovics, ni videti, da se je Tisza "pripravila na prevzem oblasti, kot so trdili med kampanjo".
"Številna pomembna mesta v vladi in javnih institucijah so še vedno nezasedena. Pričakovanja družbe so nerealna; vsi si želijo hitrih sprememb na svojem področju, po možnosti takoj. Za zdaj vse poteka v duhu improvizacije, naglice in kaosa, vendar z namenom, da bi do septembra na čim več področjih ljudje občutili vsaj nekakšno subjektivno olajšanje."
Magyar, nekoč režimski insajder, danes zmeren, institucionalni reformist, je prevzel vajeti naše vzhodne sosede in s tem končal 16-letno populistično vladavino svojega predhodnika Viktorja Orbana.
.webp){kind=icon}
